prosilec - Upravna enota Maribor

Številka: 090-360/2026/5

Datum: 3. 11. 2026

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilka), z dne 30. 7. 2026, zoper odločbo Upravne enote Maribor, Ulica heroja Staneta 1,  2501 Maribor (v nadaljevanju organ), št. 090-65/2026-6227-2 z dne 24. 7. 2026, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O

1.   Pritožbi prosilke z dne 30. 7. 2026 se ugodi in se odločba Upravne enote Maribor, št. 090-65/2026-6227-2 z dne 24. 7. 2026 v 1. točki izreka odpravi ter se prosilki posreduje napotilo na spletno stran  https://rkg.gov.si/GERK/WebViewer/.

2.  V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

OBRAZLOŽITEV:

(1.)          Prosilka je dne 24. 6. 2026 na organ naslovila zahtevo, da ji v zvezi s kmetijskim gospodarstvom na naslovu …, KMG MID 100944776, posreduje podatke o zemljiščih, in sicer:

1. parcelne številke vseh zemljišč, ki pripadajo temu kmetijskemu gospodarstvu,

2. ime katastrske občine za navedene parcele in

3. parcelne številke na katerih so evidentirani rastlinjaki.

(2.)          Organ je o zahtevi odločil z odločbo št. 090-65/2026-6227-2 z dne 24. 7. 2026 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je zahtevo prosilke zavrnil. Pojasnil je, da se zahteva nanaša na podatke iz Registra kmetijskih gospodarstev – register. Podatki v registru se vodijo v okviru sistema GERK, pri čemer organ ne razpolaga z dokumentom oziroma izpisom, ki bi vseboval seznam parcelnih številk vseh zemljišč povezanih s posameznim kmetijskim gospodarstvom. Za pripravo zahtevanega seznama bi moral organ podatke pridobiti z dodatno obdelavo podatkov iz grafičnega prikaza GERK-ov ter izdelati nov dokument, česar po ZDIJZ ni dolžan. V izpodbijani odločbi je citiral triindvajseti odstavek 157. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 71/11 – uradno prečiščeno besedilo, 58/12, s spremembami in dopolnitvami), ki določa, da so javni podatki o naslovu oziroma sedežu kmetijskega gospodarstva, domačem imenu kmetijskega gospodarstva, imenu in priimku oziroma nazivu nosilca kmetijskega gospodarstva, dopolnilnih dejavnostih in vpisih v evidence iz tega člena ter zemljiščih iz 158. člena tega zakona. Nadalje je citiral 158. člena ZKme-2, ki določa podatke identifikacijskega sistema za zemljišče, med katere sodijo podatki o blokih, GERK-ih in drugih elementih identifikacijskega sistema za zemljišča. Iz navedene določbe ne izhaja, da so javni vsi podatki, povezani z uporabo posameznih zemljišč oziroma seznam vseh parcelnih številk, ki jih uporablja posamezno kmetijsko gospodarstvo. Glede na navedeno, je organ zaključil, da zahtevani podatki o parcelnih številkah, povezani s konkretnim kmetijskim gospodarstvom, niso določeni kot javni podatki po ZKme-2. Organ je še pojasnil, da bi razkritje zahtevanega seznama parcelnih številk omogočilo identifikacijo zemljišč, ki jih uporablja določljiva fizična oseba kot nosilec kmetijskega gospodarstva, kar predstavlja podatek o njenem premoženjskem oziroma kmetijskem položaju. Pri odločanju je upošteval tudi izjemo iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ po katerem se prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.  Pojasnil je, da prosilka lahko zahtevane podatke pridobi v javno dostopnih evidencah Geodetske uprave RS (kataster nepremičnin, javni vpogled v podatke o nepremičninah) ter na javnem pregledovalniku GERK, v obsegu določenim z veljavno zakonodajo. Ker zahtevani podatki niso prosto dostopne informacije javnega značaja, je organ zahtevo zavrnil.

(3.)          Prosilka je zoper izpodbijano odločbo vložila pritožbo z dne 30. 7. 2026, v kateri navaja, da se organ napačno sklicuje na izjemo varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Podatki o lokaciji kmetijskih zemljišč, vpisanih v uradne registre (GERK) ter podatki o kmetijskih objektih v prostoru, niso čisto osebni podatki, temveč gre za podatke o dejanski rabi prostora in kmetijski dejavnosti. Navaja, da predmetno kmetijsko gospodarstvo na naslovu svojega sedeža nima nikakršnih obdelovalnih površin, niti rastlinjakov. Ker javni pregledovalnik brez poznavanja parcelnih številk ne omogoča identifikacije dislociranih enot tega KMG-MID, obstaja močan javni interes po razkritju teh podatkov, da se preveri zakonitost delovanja subjekta v prostoru in zakonitost vpisa v uradne evidence. Predlaga, da IP pritožbi naloži in organu naloži, da ji posreduje zahtevane podatke.

(4.)          Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeno osebi, odstopil v reševanje IP.

Pritožba je utemeljena.

(5.)          IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(6.)          V zadevi je sporna odločitev organa o zavrnitvi prosilkine zahteve.

(7.)          IP po pregledu spisovne dokumentacije ugotavlja, da je prosilka na organ pred vložitvijo zahteve po ZDIJZ, podala zaprosilo za posredovanje podatkov iz uradnih evidenc, in sicer ali je na naslovu …, k.o. 693 Miklavž na Dravskem polju, parcela št. …, prijavljeno kakšno kmetijsko gospodarstvo, kmetijska dejavnost, dopolnilna dejavnost ali registrirana kakšna druga obrt.

(8.)          Organ je prosilki odgovoril, da je na navedenem naslovu registriran sedež kmetijsko gospodarstvo KMG-MIG 100944776, da je nosilec kmetijskega gospodarstva … in pojasnil, da se kmetija ukvarja z osnovno kmetijsko dejavnostjo in nima prijavljene dopolnilne dejavnosti. V nadaljevanju je prosilka podala zahtevo po ZDIJZ, ki jo je organ zavrnil, odločitev organa pa je predmet presoje tega pritožbenega postopka.

(9.)          Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

(10.)        Če kateri od navedenih pogojev ni izpolnjen, pomeni, da zahtevana informacija javnega značaja ne obstaja in posledično zahtevi oz. pritožbi prosilca v tem delu ni mogoče ugoditi. Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ tako izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več). Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi opr. št. III U 139/2021-19 z dne 13. 1. 2022, ko je zapisalo, da lahko organ kot informacijo javnega značaja prosilcu posreduje zgolj dokument v materializirani obliki, kot se hrani pri organu. Na podlagi določb ZDIJZ zavezanci tudi niso dolžni pripravljati pojasnil ali podajati odgovorov na vprašanja, kar izhaja tudi iz sodb Upravnega sodišča RS št. 1351/2010-12 z dne 25. 5. 2011, št. III U 41/2012 z dne 10. 5. 2013, št. III U 339/2012 z dne 7. 11. 2013, št. I U 1130/2012 z dne 30. 5. 2014. To obveznost imajo organi le takrat, ko informacije izhajajo iz že obstoječega dokumenta – v takem primeru mora organ prosilcu posredovati predmetni dokument.

(11.)        Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. Skladno z namenom je ZDIJZ uveljavil načelo prostega dostopa, ki izhaja iz prvega in drugega odstavka 5. člena. ZDIJZ tako vsakomur omogoča prost dostop do informacij, ne glede na pravni interes. Načelo prostega dostopa pomeni tudi, da so vse informacije vseh zavezancev dostopne vsakomur, razen v kolikor so določene informacije izvzete iz prostega dostopa. Informacije javnega značaja lahko torej zahteva in pridobi vsakdo. ZDIJZ ne uvaja nikakršnega razlikovanja glede na status prosilca oziroma upravičenca. Slednjemu tudi ni potrebno pravno utemeljevati, da želi pridobiti informacije na podlagi ZDIJZ ali da ima podlago za pridobitev v kakšnem drugem predpisu, prav tako mu ni potrebno pojasnjevati namena seznanitve. Zaradi navedenega velja, da je vsako zahtevo za dostop do informacij javnega značaja potrebno presojati po standardu »univerzalnega prosilca oziroma upravičenca«, ki organu nalaga, da vse prosilce obravnava enako, ne glede na morebiten obstoj posebnih upravičenj, namenov rabe ali statusa. Rezultat takšnega univerzalnega pristopa mora biti posredovanje informacije v vsebini, obsegu in obliki, kot bi jo bili upravičeni pridobiti tudi vsi (preostali) potencialni prosilci.

(12.)        IP je v pritožbenem postopku organu poslal poizvedbo v zvezi z zahtevanimi podatki, na katero je organ odgovoril dne 16. 9. 2026. Organ je pojasnil, da sta na spletni strani registra kmetijskih gospodarstev (RKG)  dostopni dve aplikaciji za vpogled v podatke:

- Javni pregledovalnik grafičnih podatkov MKGP-RKG, ki je namenjen vpogledu v javno dostopne podatke iz registra kmetijskih gospodarstev in

- eRegister kmetijskih gospodarstev, ki je namenjen nosilcem kmetijskih gospodarstev in članom kmetij, ki z ustreznim digitalnim potrdilom lahko pregledujejo pisne in grafične podatke o svojem kmetijskem gospodarstvu.

Organ je še pojasnil, da se kmetijska zemljišča v RKG vpisujejo kot GERK-i. Na ortofoto posnetkih se vrišejo meje posameznih GERK-ov. Pri tem se uporablja sloj parcel, ki se uporabljajo izključno kot pomoč pri vrisovanju. Podatkov o katastrskih parcelah (parcelnih številkah) za določeno osebo v RKG sploh ni mogoče iskati, ker RKG teh podatkov ne vodi na takšen način, prav tako pa zakon prepoveduje iskanje lastništva nepremičnin preko kmetijskih evidenc. Razlog za zavrnitev zahteve izhaja neposredno iz 157. člena ZKme-2. Iz pojasnil organa izhaja, da je RKG namenjen ugotavljanju dejanske rabe, ne pa lastništva. GERK-i se rišejo po ortofoto posnetkih in se sploh ne ujemajo vedno s katastrskimi parcelami. Kmetija lahko obdeluje le del neke parcele ali pa njen GERK sega čez tri različne parcele. RKG torej nima seznama parcel, povezanih z osebo, ampak le grafične obdelovalne površine. Prav tako izpisi iz RKG, ki se vročijo nosilcem, nimajo navedenih parcelnih številk. Organ je še pojasnil, da prosilka lahko zahtevane podatke pregleda v javni evidenci za nepremičnine GURS in v javnem pregledovalniku RKG.

(13.)        IP ugotavlja, da je dne 1. 1. 2026 pričel veljati nov Zakon o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 100/25; v nadaljevanju ZKme-2). Z dnem uveljavitve ZKme-2 je prenehal veljati ZKme-1 in pomembna novost, ki jo je prinesel ZKme-2, je v obsegu podatkov, ki so javni, saj je razširil nabor podatkov, ki jih je opredelil kot javne[1], pri tem pa določil tudi javnost nekaterih drugih podatkov iz posameznih zbirk podatkov oziroma evidenc. Novost s področja dostopa informacij javnega značaja je 153. člen ZKme-2, ki določa, da se ponovna uporaba podatkov izvaja skladno z določbami zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja. Iz ZKme-2 nadalje izhaja, da se v Register kmetijskega gospodarstva (v nadaljevanju RKG) za posamezno kmetijsko gospodarstvo vodijo ali prevzemajo naslednji podatki: osnovni podatki o kmetijskem gospodarstvu, o subjektih na kmetijskem gospodarstvu, o zemljiščih kmetijskega gospodarstva, o vpisih v evidence in podatki iz zbirne vloge (prvi odstavek 157. člena ZKme-2). Nosilec kmetijskega gospodarstva mora v RKG prijaviti vsa kmetijska zemljišča, ki jih obdeluje in ima zanje pravico do uporabe, kar izhaja iz 19. in 20. člena ZKme-2. RKG torej ne zbira podatkov o lastništvu zemljišč, saj nosilec kmetijskega gospodarstva, ki zemljišče obdeluje, ne nastopa nujno kot lastnik, temveč lahko nastopa kot uporabnik zemljišča, s pravico do uporabe zemljišča (na podlagi zakupne pogodbe, soglasja lastnika zemljišč ali druge pravne podlage, iz katere izhaja pravica do uporabe).

(14.)        Ko se kmetijsko gospodarstvo vpiše v RKG, pridobi identifikacijsko številko KMG-MID. KMG-MID je osnovni identifikator kmetijskega gospodarstva in je enotna in neponovljiva identifikacijska številka kmetijskega gospodarstva, ki je osnova za vodenje RKG in njegovo povezovanje z drugimi zbirkami podatkov, ter jo določi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Uporaba je obvezna v vseh zbirkah podatkov ministrstva v zvezi s kmetijskim gospodarstvom, katerega nosilec je zavezanec za vpis v RKG (156. člen ZKme-2). Podatki iz RKG se uporabljajo za izvajanje ukrepov kmetijske politike, spremljanje stanja kmetijstva, obveščanje v zvezi z vpisanimi podatki in ukrepi kmetijske politike, načrtovanje kmetijske politike, izvajanje ukrepov v skladu z zakonom, ki ureja promocijo kmetijskih in živilskih proizvodov, ter za druge namene, če je tako določeno z zakonom (155. člen ZKme-2). Referenčna parcela identifikacijskega sistema za prijavo kmetijskih zemljišč v RKG je blok. Blok je strnjena površina kmetijskih zemljišč, ki so v kmetijski rabi enega kmetijskega gospodarstva in pripadajoče krajinske značilnosti. Nosilci kmetijskih gospodarstev prijavljajo svoja zemljišča v obliki GERK[2] (prvi in drugi odstavek 144. člena ZKme-2). GERK je strnjena površina kmetijskega zemljišča z enako vrsto rabe GERK znotraj posameznega bloka. Vpis v RKG in spremembe podatkov izvajajo upravne enote, upravlja pa ga MKGP. RKG vodijo upravne enote v opisni in grafični oblik). V RKG se vodijo ali prevzemajo naslednji podatki o kmetijskih gospodarstvih: naslov ali sedež in domače ime kmetije, nosilec in za kmetijo tudi podatki namestniku nosilca, članih kmetije in zaposlenih na kmetiji, dopolnilne dejavnosti na kmetiji, kmetijska zemljišča v uporabi, planine in skupni pašniki, kontrolni in inšpekcijski pregledi in podatki zbirne vloge, vključenost v ekološko ali integrirano pridelavo in druge sheme kakovosti, neusklajenost podatkov z zakonom, ki ureja kmetijstvo in drugi podatki iz 143. člena zakona, ki ureja kmetijstvo. Zemljišča v uporabi kmetijskih gospodarstev iz 158. člena ZKme-2 vpisana v RKG, so javno objavljena, da se zagotovi pravna varnost lastnikov zemljišč (devetnajsti odstavek 157. člena ZKme-2). Triindvajseti odstavek 157. člena ZKme-2 pa nadalje še določa, da so podatki o naslovu oziroma sedežu kmetijskega gospodarstva, domačem imenu kmetijskega gospodarstva, imenu in priimku oziroma nazivu nosilca kmetijskega gospodarstva, dopolnilnih dejavnostih in vpisih v evidence iz tega člena ter zemljiščih iz 158. člena tega zakona javni.

(15.)        Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je organ zavrnil zahtevo prosilke, ker ne razpolaga z dokumentom, ki bi vseboval seznam parcelnih številk vseh zemljišč povezanih s posameznim kmetijskim gospodarstvom. Za pripravo zahtevanega seznama bi moral organ podatke pridobiti z dodatno obdelavo podatkov iz grafičnega prikaza GERK-ov ter izdelati nov dokument, česar po ZDIJZ ni dolžan. Skliceval se je na triindvajseti odstavek 157. člena in 158. člen ZKme-2. Organ je utemeljil, da zahtevani podatki o parcelnih številkah, povezani s konkretnim kmetijskim gospodarstvom, niso določeni kot javni podatki po ZKme-2. Organ je še pojasnil, da bi razkritje zahtevanega seznama parcelnih številk omogočilo identifikacijo zemljišč, ki jih uporablja določljiva fizična oseba kot nosilec kmetijskega gospodarstva, kar predstavlja podatek o njenem premoženjskem oziroma kmetijskem položaju in se skliceval na izjemo iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

(16.)        IP je v svojih odločbah že večkrat poudaril, da je postopek po ZDIJZ samostojen postopek, ločen od drugih postopkov, ki jih urejajo drugi predpisi, kar pomeni, da mora organ, ko odloča o informacijah javnega značaja, odločiti po ZDIJZ, za katere velja načelo prostega dostopa (npr. odločba IP št. 090-9/2024 z dne 20. 5. 2024). IP se je v prejšnjih odločbah že večkrat opredelil do razmerja med ZDIJZ in ZKme-1, pa vendar je podobno stališče potrebno zavzeti tudi v razmerju med ZDIJZ in ZKme-2. V obravnavanem primeru je treba presojati dostop do zahtevanih informacij po določbah ZDIJZ in ne po ZKme-2, saj navedeni zakon izrecno ne izključuje uporabe določb ZDIJZ, pa tudi nameni in cilji obeh zakonov so različni. IP ugotavlja, da 157. člen ZKme-2, na katerega se sklicuje organ, sicer ureja javnost podatkov, konkretno kateri podatki, ki se vodijo v RKG, so javni, vendar ne z vidika dostopa do informacij javnega značaja, kot ga ureja ZDIJZ. Iz določb 157. člena ZKme-2 člena prav tako v ničemer ne izhaja, da določbe izključujejo uporabo določb ZDIJZ. Sama opredelitev namenov uporabe podatkov iz RKG (in drugih zbirk podatkov) ter izrecna navedba o tem, kateri podatki so javni (npr. devetnajsti in triindvajseti odstavek 157. člena ZKme-2), še ne pomeni, da te določbe omejujejo pravico javnosti glede dostopa do informacij javnega značaja. Tudi drugi odstavek 155. člena ZKme-2 določa, da se podatki iz RKG  uporabljajo za izvajanje ukrepov kmetijske politike, spremljanje stanja kmetijstva, obveščanje v zvezi z vpisanimi podatki in ukrepi kmetijske politike, načrtovanje kmetijske politike, izvajanje ukrepov v skladu z zakonom, ki ureja promocijo kmetijskih in živilskih proizvodov, ter za druge namene, če je tako določeno z zakonom (enaka določba kot v drugem odstavku 141. člena ZKme-1). Pri tem je lahko eden izmed zakonov tudi ZDIJZ. Upoštevaje predhodne ugotovitve, da ZKme-2 ne ureja iste pravice kot ZDIJZ, razen prej omenjeni 153. člen ZKme-2, ki določa, da se ponovna uporaba podatkov izvaja skladno z določbami zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja in da nikjer ne izključuje pravice dostopa do informacij javnega značaja po ZDIJZ, prav tako pa tudi ne prepoveduje posredovanja zahtevanih podatkov, je torej treba pri presoji zahteve v obravnavanem primeru izhajati iz določb ZDIJZ, ki urejajo omejitve od prostega dostopa po 5.a in prvem odstavku 6. člena ZDIJZ.

(17.)        Ključno v postopku po ZDIJZ je kako prosilec oblikuje svojo zahtevo, na katero je organ vezan oziroma kakšna je vsebina njegove zahteve. IP ugotavlja, da je prosilka zahtevala podatke o zemljiščih, in sicer seznam parcel, ki sodijo v KMG MID 100944776, z navedbo parcelnih številk, katastrsko občino in informacijo na katerih parcelnih številkah so evidentirani rastlinjaki in ne izpisa iz registra kmetijskega gospodarstva. IP je glede na navedbe organa, da prosilka lahko zahtevane podatke pridobi z vpogledom v javne evidence, vpogledal v javni pregledovalnik grafičnih podatkov MKGP RKG, ki je namenjen vpogledu v javno dostopne podatke in s tem pregledovalnikom javno ni mogoče dostopati do osebnih podatkov v zbirki. IP je  ugotovil, da so vsi podatki, ki jih je prosilka zahtevala za KMG-MID 100944776, javno dostopni in do njih lahko enostavno dostopa vsakdo. IP ugotavlja, da iskanje v javnem pregledovalniku RKG po številki KMG-MID 100944776 omogoča pridobitev seznama vseh GERK-ov, ki sodijo v določeno kmetijsko gospodarstvo. S klikom na posamezen GERK in ikono: presek zapisa s slojem, pa se izpiše seznam posameznih parcel, ki sodijo v določen GERK, skupaj z navedbo parcelnih številk in katastrske občine. Javno pa je razvidna tudi vrsta rabe (npr. njiva, rastlinjak,..) za posamezen GERK.

(18.)        IP glede na pojasnjeno ugotavlja, da je prosilka zahtevala podatke, ki so javnosti dostopni, saj so javno objavljeni in jih lahko pregleduje vsak. V skladu z določbo petega odstavka 6. člena ZDIJZ  organ lahko prosilcu ne posreduje zahtevane informacije, ki je dostopna v prosto dostopnih javnih evidencah ali na drug način že enostavno javno dostopna (objava v uradnem glasilu, publikacijah organa, medijih, strokovni literaturi, svetovnem spletu in podobno), in mu posreduje samo napotilo, kje se informacija nahaja. IP pojasnjuje, da v kolikor organ prosilcu skladno s petim odstavkom 6. člena ZDIJZ posreduje napotilo kje se informacija nahaja, se v takšnem primeru obveznost organa nanaša le na posredovanje napotila, ne pa tudi dokumentov. Organ je v izpodbijani odločbi sicer navedel, da lahko prosilka zahtevane informacije pridobi v javno dostopnih evidencah Geodetske uprave RS (kataster nepremičnin, javni vpogled v podatke o nepremičninah) ter v javnem pregledovalniku GERK, kar pa ne zadošča v smislu petega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj jo s tem dejansko ni napotil na mesto, kjer se nahajajo informacije, ki jih je zahtevala. Organ svoje obveznosti ni ustrezno izpolnil, oziroma ni zadostil kriterijem za posredovanje napotila iz 5. odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ bi moral prosilki posredovati natančno napotilo na kateri spletni strani lahko pridobi zahtevane informacije. Napotitev, ki se nanaša na zahtevane informacije, mora biti natančna, tako da prosilec lahko relativno enostavno in hitro dostopa do želenih informacij. IP ugotavlja, da je organ zahtevo prosilke neupravičeno zavrnil ter svojo odločitev napačno utemeljil na 157. členu ZKme-2 in 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, pri tem pa spregledal določbo petega odstavka 6. člena ZDIJZ. Na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP je IP zaradi napačne uporabe materialnega prava, izpodbijano odločbo odpravil ter odločil kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. IP je prosilko na podlagi določbe 5. odstavka 6. člena ZDIJZ napotil na uporabo spletne aplikacije javni pregledovalnik grafičnih podatkov MKGP RKG, kjer so vse zahtevane informacije prosto dostopne.

(19.)        Namen, ki ga zasleduje ZDIJZ je namreč v tem, da se zagotovi dostop do tistih informacij, ki ustrezajo definiciji informacije javnega značaja, ki pa v trenutku, ko nekdo zaprosi zanje, niso nikjer dostopne splošni javnosti. V primeru javnih dostopnih podatkov namreč organ ni dolžan zagotavljati javnosti teh podatkov s posamičnimi dostopi s postopkom, ki ga ureja ZDIJZ. To stališče izhaja iz sodbe Upravnega sodišča opr. št. II U 26/2009-8 z dne 2. 6. 2010, kjer je sodišče v obrazložitvi svoje odločitve navedlo, da informacij, ki so javno dostopne na spletnih straneh, v skladu z določbo 5. odstavka 6. člena ZDIJZ, organ ni dolžan posredovati. Tudi ni namen postopka po ZDIJZ, da bi organi prosilcem zagotavljali tiste informacije, ki so prosto dostopne širši javnosti in se lahko z njimi seznani kdorkoli.

Sklepno

(20.)        Glede na navedeno je IP pritožbi ugodil in 1. točko izreka izpodbijane odločbe, na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP, odpravil ter odločil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(21.)        V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(22.)        Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopusten upravni spor, ki se lahko sproži s tožbo pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, v roku 30 dni od dneva prejema te odločbe. Tožba se lahko vloži pisno po pošti, po elektronski poti ali osebno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila :                                                                                                                                                    

Sara Rupar, dipl. pravnik (UN)                                                                                                  

raziskovalka IP                                                                                                                                                                  

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica IP

[1] Podatki iz upravnih odločb o dodelitvi sredstev po tem zakonu so javni, razen davčne številke fizične osebe in enotne matične številke občana (v nadaljnjem besedilu: EMŠO). Načelo javnosti podatkov je opredeljeno v 63. členu ZKme-2.

[2] Grafična enota rabe kmetijskega gospodarstva