prosilec - Upravna enota Maribor

Številka: 090-76/2026/7

Datum: 16. 4. 2026

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), prvega odstavka 246. člena ZUP, prvega odstavka 248. in prvega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 5. 2. 2026, zoper odločbo Upravne enote Maribor, Ulica heroja Staneta 1, 2501 Maribor (v nadaljevanju: organ), št. 090-9/2026-6227-3 z dne 4. 2. 2026, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednji

SKLEP:

1.     Pritožba prosilca z dne 5. 2. 2026 zoper odločbo Upravne enote Maribor, št. 090-9/2026-6227-3 z dne 4. 2. 2026, se v delu, ki se nanaša na dokumente:

- mnenje Mestne občine Maribor, sektorja za urejanje prostora, o skladnosti s prostorskim aktom  št. 3511-379/2025-4, z dne 6. 11. 2025,

- mnenje Elektro Maribor, d. d. št. 1559456 (4002-2011/2025-2) z dne 17. 11. 2025,

- mnenje Mestne občine Maribor, sektorja za urejanje prostora, o skladnosti s prostorskim aktom  št. 3511-379/2025-6, z dne 17. 12. 2025 in

-projektne pogoje Mestne občine Maribor, Sektorja za urejanje prostora, št. 3511-642/2025-30301_04 z dne 25. 11. 2025,

zavrže.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.  

in

ODLOČBO:

1.     Pritožbi prosilca z dne 5. 2. 2026 zoper odločbo Upravne enote Maribor, št. 090-9/2026-6227-3 z dne 4. 2. 2026, se v delu, ki se nanaša na dokumente: mnenje Mestne občine Maribor, Sektorja za komunalo in promet, za poseg v varovalnem pasu občinske ceste, št. 3512-386/2025-2 z dne 8. 7. 2025, mnenje Ministrstva RS za naravne vire in prostor, Direkcije za vode, o sprejemljivosti gradnje z vidika upravljanja z vodami, št. 35508-4971/2025-7 z dne 2. 10. 2025, obrazec mnenja Javnega podjetja Nigrad d. o. o. z dne 4. 8. 2025, s prilogama: mnenje k projektni dokumentaciji, št. 2025-MNPD-K-324 z dne 4. 8. 2025 in mnenje k projektni dokumentaciji, št. 2025-MNPD-C-137 z dne 4. 8. 2025 ter mnenje Mariborskega vodovoda, d. o. o., št. 202510933 z dne 12. 8. 2025, delno ugodi in se izpodbijana odločba v 1. točki izreka delno odpravi ter odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati na njegov elektronski naslov naslednje dokumente:

-       mnenje Mestne občine Maribor, Sektorja za komunalo in promet, za poseg v varovalnem pasu občinske ceste, št. 3512-386/2025-2 z dne 8. 7. 2025, na način, da v njem prekrije:

       v rubriki »INVESTITOR« in v rubriki »POOBLAŠČENEC«: vse podatke, v rubriki

       »OBRAZLOŽITEV MNENJA«: imena, priimke, naslove pooblaščenca in investitorjev;

-        mnenje Ministrstva RS za naravne vire in prostor, Direkcije za vode, o sprejemljivosti gradnje z vidika upravljanja z vodami, št. 35508-4971/2025-7 z dne 2. 10. 2025, na način, da v njem prekrije: v rubriki »INVESTITOR« in v rubriki »POOBLAŠČENEC«: vse podatke, v rubriki »OBRAZLOŽITEV MNENJA«: imena, priimke, naslove pooblaščenca in investitorjev, v rubriki »VROČITI«: vse podatke o pooblaščencu;

-       obrazec mnenja Javnega podjetja Nigrad d. o. o. z dne  4. 8. 2025, na način, da v njem prekrije: v rubriki »MNENJEDAJALEC«: ime, priimek in podpis osebe, ki je vodila postopek, v rubriki »INVESTITOR« in rubriki »POOBLAŠČENEC« vse podatke;

-       mnenje k projektni dokumentaciji, št. 2025-MNPD-K-324 z dne 4. 8. 2025, (ki je priloga  obrazca mnenja Javnega podjetja Nigrad d. o. o. z dne  4. 8. 2025), na način, da v njem prekrije, na 1. strani dokumenta: vse podatke o naslovniku dokumenta, imena, priimke in naslov investitorjev, na 2. strani dokumenta: ime, priimek in podpis osebe, ki je vodila postopek ter digitalni in navaden podpis osebe, ki je dokument podpisala pod direktorjem; 

-       mnenje k projektni dokumentaciji, št. 2025-MNPD-C-137 z dne 4. 8. 2025, (ki je priloga  obrazca mnenja Javnega podjetja Nigrad d. o. o. z dne  4. 8. 2025), na način, da v njem prekrije, na 1. strani dokumenta: vse podatke o naslovniku dokumenta, imena, priimke in naslov investitorjev, na 2. strani dokumenta: ime, priimek in podpis osebe, ki je vodila postopek ter digitalni in navaden podpis osebe, ki je dokument podpisala pod direktorjem;

-       mnenje Mariborskega vodovoda, d. o. o., št. 202510933 z dne 12. 8. 2025, na način, da v njem prekrije: v rubriki »MNENJEDAJALEC«: ime, priimek in podpis osebe, ki je vodila postopek, v rubriki »INVESTITOR« in rubriki »POOBLAŠČENEC« vse podatke, ter na 2. in 3. strani tega dokumenta: fizični podpis osebe.

2.     V preostalem delu se pritožba zoper dokumente, navedene v 1. točki izreka te odločbe, zavrne.  

3.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja z dne 27. 1. 2026 zahteval, da mu organ posreduje:

1. vsa mnenja (vključno s prometnimi, komunalnimi in drugimi mnenji nosilcev urejanja prostora ali notranjih organizacijskih enot Mestne občine Maribor), ki so bila pridobljena, uporabljena ali bila del upravnega spisa v postopkih izdaje gradbenih dovoljenj, ki se nanašajo na gradnje na parcelah: 

…k.o. …, 

… k.o. …, 

… k.o. …, 

… k.o. …; 

2. morebitne dopise, zaprosila, odgovore ali drugo dokumentacijo, iz katere izhaja, katera mnenja so bila v navedenih postopkih zahtevana, prejeta ali obravnavana.

Navajal je še, da se zahteva nanaša na dokumentacijo po 1. 1. 2025 do dneva odgovora, saj mora biti projektna dokumentacija v postopkih izdaje gradbenega dovoljenja skladna z veljavnim OPN. 

Organ je v zvezi s prosilčevo zahtevo izdal odločbo št. 090-9/2026-6227-3 z dne 4. 2. 2026 (v nadaljevanju izpodbijana odločba). V izreku je navajal, da se zahteva prosilca za vsa mnenja, ki so bila pridobljena, uporabljena ali bila del upravnega spisa v postopkih izdaje gradbenih dovoljenj, ki se nanašajo na gradnjo na parcelah …, vse k. o. .., po 1. 1. 2025 do danes, zavrne. V razlogih je pojasnil, da je pregledal evidenco izdanih gradbenih dovoljenj oziroma upravnih aktov za zgoraj navedene parcele in ugotovil, da za navedene parcele upravni organ po 1. 1. 2025 ni izdal nobenega gradbenega dovoljenja ali drugega upravnega akta. Za gradnjo na parc. št. .., k. o. 638 je bilo gradbeno dovoljenje izdano leta 2023. Dalje je pojasnil, da sicer obravnava zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja na parc. št. .. in .., k. o. …, vendar o zadevi še ni odločeno. Zato z dokumentacijo, ki je predmet prosilčeve zahteve, ne razpolaga. Zahtevo je zato zavrnil na podlagi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ. Navajal je še, da prosilca seznanja, da naj se za dostop do informacije javnega značaja, ki se nanaša na mnenja, obrne na posamezne mnenjedajalce, ki z dokumenti razpolagajo. 

Prosilec je zoper izpodbijano odločbo vložil pritožbo z dne 5. 2. 2026, iz razloga napačne uporabe materialnega prva in nepopolne ter pomanjkljive ugotovitve dejanskega stanja. Navajal je:

- da je organ napačno uporabil pojem »razpolaganja z dokumenti«, saj se njegova zahteva ni nanašala na izdane upravne akte, temveč na vsa mnenja nosilcev urejanja prostora oziroma drugih mnenjedajalcev, ki so bila pridobljena, uporabljena ali vključena v upravni spis v postopkih izdaje gradbenega dovoljenja, za navedene parcele oziroma območje, vključno s postopki, ki še tečejo, ne glede na vsebino posameznega mnenja. Organ je neutemeljeno zožil obseg njegove zahteve zgolj na izdane upravne akte in napačno uporabil določbo prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, s tem, ko je zaključil, da z dokumenti ne razpolaga, ker je postopek izdaje gradbenega dovoljenja še teku;

- da je izpodbijana odločba notranje protislovna in sicer zato, ker mora v primeru, če organ vodi postopek izdaje gradbenega dovoljenja, pridobiti mnenja pristojnih mnenjedajalcev. Organ pa v odločbi ni ugotavljal, ali so bila mnenja v postopku že pridobljena, ali obstajajo v upravnem spisu, ali so bila pridobljena pri drugem organu in posredovana UE Maribor. Namesto ugotovitve dejanskega stanja je organ zahtevo zavrnil pavšalno, kar predstavlja bistveno kršitev pravil postopka;

- da napotovanje prosilca na druge organe  ni skladno z ZDIJZ, saj v praksi ne zagotavlja učinkovitega uresničevanja pravice do dostopa do informacij javnega značaja, temveč vodi v razdrobljeno in neučinkovito uveljavljanje te pravice;

- da je sledil napotilu organa in se z zahtevo po ZDIJZ obrnil na posamezne mnenjedajalce, npr. na Mestno občino Maribor in da je bila v zvezi s tem postopkom vložena ločena pritožba, o kateri teče pred IP samostojni postopek. Pritožbi je priložil pritožbo, ki jo je vložil zoper odločbo Mestne občine Maribor, št. 0902-50/2025-4 z dne 9. 1. 2026, s katero je bilo odločeno o njegovi zahtevi z dne 21. 12. 2025. S to odločbo je Mestna občina Maribor zahtevi delno ugodila in mu posredovala: mnenji iz let 2022 in 2023 (3511-393/2022-2 in 3511-192/2023-3, ki se nanašata na čas veljavnosti prejšnjega prostorskega akta ZN S-10/3 Vinarje-vzhod), mnenji o skladnosti s prostorskimi akti (3511-379/2025-4 in 3511-379/2025-6) in projektne pogoje 3511-642/2025-30301_04. 

Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilca odstopil v reševanje IP, z dopisom, št. 090-9/2026-6227-5 z dne 25. 2. 2026, skupaj z zahtevo in izpodbijano odločbo ter gradbenim dovoljenjem iz leta 2023, na katerega se sklicuje v odločbi. Drugih dokumentov ni priložil.

IP je z namenom popolne in pravilne ugotovitve dejanskega stanja na organ poslal poziv, št. 090-76/2026/2 z dne 10. 3. 2026, k predložitvi vseh dokumentov, s katerimi razpolaga v vsebinskem in časovnem okviru prosilčeve zahteve z dne 27. 1. 2026, popisa spisa, v katerem organ vodi zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja na parc. št. 36/2 in 47/2, k. o. 635 Krčevina ter dokumentov iz te »gradbene zadeve«, ki jih je mogoče prepoznati kot predmet prosilčeve zahteve, torej vsa mnenja, morebitne dopise, zaprosila, odgovore ali drugo dokumentacijo, iz katere izhaja, katera mnenja so bila v navedenih postopkih zahtevana, prejeta ali obravnavana. Ob tem je IP organ prosil še za opredelitev do tega, v kateri fazi odločanja je predmetna gradbena zadeva, na katero se sklicuje v izpodbijani odločbi, oziroma ali vodi še kakšen postopek pridobitve gradbenih dovoljenj v povezavi s parcelami, na katere se je skliceval prosilec v zahtevi in pojasnila, ali razpolaga z mnenjema o skladnosti s prostorskimi akti (3511-379/2025-4 z dne 6. 11. 2025 in 3511-379/2025-6 z dne 17. 12. 2025) in projektnimi pogoji 3511-642/2025-30301_04 z dne 25. 11. 2025, ki jih je prosilec prejel od Mestne občine Maribor.  

Organ je na poziv odgovoril z dopisom, št. 090-9/2026-6227-7 z dne 16. 3. 2026. IP je posredoval celoten spis št. 351-2124/2025-6227, skupaj s popisom, v katerem vodi postopek izdaje gradbenega dovoljenja tudi na parc. št. …. Pojasnil je, da drugih postopkov pridobitve gradbenih dovoljenj na parcelah, na katere se nanaša zahteva, ne vodi. Pojasnil je tudi, da razpolaga z mnenjem Mestne občine Maribor o skladnosti s prostorskim aktom  št. 3511-379/2025-4, z dne 6. 11. 2025 in z mnenjem št. 3511-379/2025-6, z dne 17. 12. 2025. Projektne pogoje Mestne občine Maribor številka 3511-642/2025-3 0301 04, z dne 25. 11. 2025  je prosilec posredoval sam kot prilogo vlogi za priznanje statusa  stranskega udeleženca v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, ki se vodi v spisu št. 351-2124/2025-6227. Pojasnil je še, da je bil prosilcu v tem postopku izdaje gradbenega dovoljenja izdan sklep o nepriznanju statusa stranskega  udeleženca v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, ki ga prosilec izpodbija. Pojasnil je še, da bo, po pravnomočnosti tega sklepa, nadaljeval postopek izdaje gradbenega dovoljenja.

Pritožba se glede dokumentov, s katerimi prosilec že razpolaga, zavrže.

Glede preostalih dokumentov je pritožba delno utemeljena.

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan izpodbijano odločbo preizkusiti v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Prosilec izpodbija odločbo organa, ker dvomi v upravičenost odločitve organa, da z dokumenti, ki jih je zahteval z zahtevo z dne 27. 1. 2026, ne razpolaga, oziroma ker meni, da je zaključek organa, da z dokumenti ne razpolaga, ker o tem vodi postopek izdaje gradbenega dovoljena, materialnopravno zmoten.

IP najprej ugotavlja, da vsebinski obseg prosilčeve zahteve obsega vsa mnenja (1. točka zahteve) ter dopise, zaprosila, odgovore ali drugo dokumentacijo, iz katere izhaja, katera mnenja so bila zahtevana, prejeta ali obravnavana v postopkih izdaje gradbenih dovoljenj (2. točka zahteve), ki se nanašajo na gradnje na parcelah …, vse k. o. ... Časovni okvir zahteve pa zavzema vso dokumentacijo po 1. 1. 2025.

Upoštevaje navedbe organa v izpodbijani odločbi ter dopisu št. 090-9/2026-6227-7 z dne 16. 3. 2026 ter po vpogledu v spis, št. 351-2124/2025-6227 in ob ugotovljenem vsebinskem in časovnem okviru prosilčeve zahteve, IP dalje ugotavlja:

-       da organ vodi postopek izdaje gradbenega dovoljenja, ki se nanaša (tudi) na parcelo št. …. ., ki je predmet prosilčeve zahteve. Ta postopek organ vodi v zadevi pod št. 351-2124/2025-6227,

-       da organ v okviru tega postopka izdaje gradbenega dovoljenja, razpolaga z dokumenti, ki so mu bili posredovani skupaj z zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja dne 2. 12. 2025  in z dopolnitvijo te zahteve dne 23. 12. 2025, in sicer:

1. mnenje Mestne občine Maribor, sektorja za urejanje prostora, o skladnosti s prostorskim aktom  št. 3511-379/2025-4, z dne 6. 11. 2025,

2. mnenje Mestne občine Maribor, Sektorja za komunalo in promet, za poseg v varovalnem pasu občinske ceste, št. 3512-386/2025-2 z dne 8. 7. 2025,

3. mnenje Ministrstva RS za naravne vire in prostor, Direkcije za vode, o sprejemljivosti gradnje z vidika upravljanja z vodami, št. 35508-4971/2025-7 z dne 2. 10. 2025,

4. obrazec mnenje Javnega podjetja Nigrad d. o. o. z dne  4. 8. 2025, s prilogama: mnenje k projektni dokumentaciji, št. 2025-MNPD-K-324 z dne 4. 8. 2025 in mnenje k projektni dokumentaciji, št.2025-MNPD-C-137 z dne 4. 8. 2025,

5. mnenje Mariborskega vodovoda, d. o. o., št. 202510933 z dne 12. 8. 2025,

6. mnenje Elektro Maribor, d. d. št. 1559456 (4002-2011/2025-2) z dne 17. 11. 2025,

7. mnenje Mestne občine Maribor, sektorja za urejanje prostora, o skladnosti s prostorskim aktom  št. 3511-379/2025-6, z dne 17. 12. 2025 in

8. projektni pogoji Mestne občine Maribor, Sektorja za urejanje prostora, št. 3511-642/2025-30301_04 z dne 25. 11. 2025.

Upoštevajoč te ugotovitve IP, so pritožbene navedbe prosilca glede napačne razlage razpolaganja z dokumentom in napačne ugotovitve dejanske stanja s tem v zvezi utemeljene. Organ namreč razpolaga z osmimi oziroma z desetimi dokumenti (ker dokument pod številko 4. vsebuje še dve prilogi), ki jih je vse mogoče prepoznati kot predmet zahteve, oziroma je organ z njimi razpolagal že ob vložitvi zahteve, saj jih je prejel 2. 12. 2025 oziroma 23. 12. 2025. Zato je odločitev organa, ki temelji na zavrnitvi dostopa do njih na podlagi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, napačna.

Razpolaganje z dokumentom je eden od treh pogojev za obstoj informacije javnega značaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ. Vezan je na samo dejstvo obstoja dokumenta. Zato, kot pravilno ugotavlja prosilec v pritožbi, organ v primeru, ko pred njim teče postopek, ne more zavrniti dostopa do dokumenta iz razloga, da z njim ne razpolaga, če iz dejanskega stanja izhaja drugačen zaključek. Za ugotovitev, ali organ z dokumentov razpolaga, torej ni odločilo dejstvo, ali je postopek, v katerem so ti dokumenti nastali oziroma bili pridobljeni, zaključen, pač pa je relevantno le dejstvo samega obstoja dokumenta.

Zgolj v pojasnilo, IP dodaja, da, lahko v primeru, ko (upravni)postopek še teče, organ dostop do dokumentov zavrne na podlagi izjema varstva upravnega postopka po 7. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ta določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi upravnega postopka, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Vendar IP poudarja, da gre za izjemo, ki neposredno ščiti organ, oziroma zavezanca za dostop do informacij javnega značaja, pri katerem postopek teče (ne pa drugih strank postopka). V obravnavanem primeru se organ na to izjemo ni skliceval, ne v odločbi, ne tudi ne kasneje, ko je bil pozvan, naj se opredeli, v kateri fazi je trenutno postopek izdaj gradbenega dovoljenja. Ob tem IP še dodaja, da dejstvo, da določen postopek teče, še ne pomeni avtomatično zaključka, da je ta izjema podana, saj je treba je izkazati, da bi razkritje škodovalo izvedbi konkretnega postopka, ki je v teku. Dokazno breme za obstoj škode za postopek je torej na strani organa, ki postopek vodi. Navedeno pomeni, da mora organ v vsakem primeru posebej pretehtati, ali bi razkritje neke informacije škodovalo izvedbi samega postopka. Ta določba se torej ne sme tolmačiti tako, da se dostop do podatkov, ki so bili pridobljeni ali sestavljeni zaradi upravnega postopka, a priori zavrne, temveč je treba pretehtati možnost odobritve dostopa in morebitne škodljive posledice, ki bi z razkritjem dokumenta nastale za izvedbo konkretnega upravnega postopka. Glede na to, da se organ na navedeno izjemo ni skliceval, pomeni, da v konkretnem primeru škoda za izvedbo konkretnega postopka ni izkazana, s čimer ni izpolnjen drugi pogoj za obstoj izjeme po 7. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ob tem pa IP še dodaja, da škoda, ki bi potencialno nastala stranki upravnega postopka, s predmetno izjemo ni varovana, zato tudi, če je ta kot stranski udeleženec pozvana v postopke po ZDIJZ, ne more »zahtevati« od organa, da naj se sklicuje na izjemo, ki varuje postopek pred organom. Temu stališču IP pritrjuje tudi upravno sodna praksa Upravnega sodišča RS (glej sodbo I U 293/2020-21 z dne 18. 5. 2022). Iz sodbe Vrhovnega sodišča RS opr. št. X Ips 34/2023 z dne 6. 11. 2024, ki je navedeno sodbo potrdilo, pa izhaja (glej tč. 22 idr.), da v okviru izjeme od dostopa informacij javnega značaja po 7. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ lahko oziroma mora organ, pred katerim se vodi upravni postopek, sam opraviti presojo, ali bo razkritje podatka škodovalo izvedbi upravnega postopka, ki ga vodi sam in v skladu s tem ravnati tako pri posredovanju podatkov drugim organom, kot pri odločanju o dostopu do informacij javnega značaja.

Dokumenti, s katerim prosilec že razpolaga

IP je torej ugotovil, da organ, v časovnem in vsebinskem okviru prosilčeve zahteve, razpolaga z osmimi, zgoraj navedenimi dokumenti. Zato je v nadaljevanju odločil o dostopu do njih, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Pred tem pa je moral IP, upoštevajoč pritožbene navedbe prosilca o tem, da je dokumente, ki so predmet zahteve, zahteval tudi od drugih mnenjedajalcev ter da je od Mestne občine Maribor že prejel nekatere dokumente in navedbe organa v dopisu št. 090-9/2026-6227-7 z dne 16. 3. 2026, da je prosilec dokument Projektne pogoje Mestne občine Maribor številka 3511-642/2025-3 0301 04, z dne 25. 11. 2025, posredoval organu sam kot prilogo vlogi za priznanje statusa  stranskega udeleženca v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, ugotoviti s katerimi, od teh 8 dokumentov, prosilec že razpolaga.

S tem namenom je IP vpogledal v svoje elektronske evidence (UZ, št. 090-76/2026/6), in sicer v spis št. 092-21/2026, v katerem je vodil odstop pritožbe zoper odločbo Mestne občine Maribor, št. 0902-50/2025-4 z dne 9. 1. 2026. Iz te zadeve je IP ugotovil, da je bil prosilcu dovoljen delni dostop tudi do dokumentov:

-          mnenje Mestne občine Maribor, sektorja za urejanje prostora, o skladnosti s prostorskim aktom  številka 3511-379/2025-4, z dne 6. 11. 2025,

-          mnenje Mestne občine Maribor, sektorja za urejanje prostora, o skladnosti s prostorskim aktom  št.  3511-379/2025-6 z dne 17. 12. 2025,

-          projektni pogoji Mestne občine Maribor,  3511-642/2025-30301_04  z dne 25. 11. 2026,

Vsi ti dokumenti pa so mu bili tudi posredovani. Glede tega je IP ugotovil, da gre za dokumente, ki so navedeni pod 1., 7. in 8. točko ugotovitev IP, s katerimi organ razpolaga.

Dalje je IP vpogledal še v svoji spis 090-92/2026 (in s tem povezan postopek molka št. 0900-38/2026). Iz teh spisov izhaja, da je bilo z odločbo Elektro Maribor d.o.o., št. 0004-2/2026-8 z dne 26. 2. 2025, odločeno, da se prosilcu dovoli delni dostop tudi do mnenja Elektro Maribor, d. d. št. 1559456 (4002-2011/2025-2) z dne 17. 11. 2025, ki je predmet zahteve v tem postopku (dokument pod 6. točko ugotovitev IP). Iz dokumentov spisa izhaja, da je bilo to mnenje z delnim dostopom prosilcu tudi že posredovano 26. 2. 2026 in je tudi predmet pritožbe v zadevi 090-92/2026.

Te ugotovitve so IP prepeljale do zaključka, da prosilec že razpolaga s štirim dokumenti (od desetih dokumentov), ki so bili prepoznani tudi kot predmet obravnavane zahteve, in sicer z: 

- mnenjem Mestne občine Maribor, Sektorja za urejanje prostora, o skladnosti s prostorskim aktom  št. 3511-379/2025-4, z dne 6. 11. 2025

- mnenjem Elektro Maribor, d. d. št. 1559456 (4002-2011/2025-2) z dne 17. 11. 2025,

- mnenjem Mestne občine Maribor, sektorja za urejanje prostora, o skladnosti s prostorskim aktom  št. 3511-379/2025-6, z dne 17. 12. 2025 in

- projektnimi pogoji Mestne občine Maribor, Sektorja za urejanje prostora, št. 3511-642/2025-30301_04 z dne 25. 11. 2025.

Vsakdo, ki v pritožbenem postopku zahteva varstvo svojih pravic oziroma pravnih koristi, mora ves čas izkazovati pravni interes oziroma pravovarstveno potrebo. To pomeni, da mora stranka v pritožbenem postopku ves čas postopka izkazovati, da bi ugoditev njeni pritožbi pomenila zanjo določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogla doseči. Pravovarstveni interes pomeni možnost, da si stranka s pritožbo v upravnem postopku izboljša svoj pravni položaj. Pravni interes stranke je v postopku, ki se je začel na njeno zahtevo, kot to velja za postopek po ZDIJZ, opredeljen z vsebino njenega zahtevka. Ker je v obravnavani zadevi ugotovljeno, da prosilec s 4 dokumenti, ki so bili prepoznani kot predmet obravnavne zahteve, že razpolaga, glede dostopa do njih, nima pravovarstvenega interesa za vodenje pritožbenega postopka. Namen postopka po ZDIJZ je namreč dostop oziroma seznanitev prosilca z dokumenti, ki jih zahteva in ta namen je bil dosežen s tem, ko je prosilec navedene dokumente prejel, čeprav s strani drugega organa.

Takšno stališče je IP zavzel npr. že v odločbi št. 090-314/2020 z dne 12. 4. 2021, odločbi št. 090-35/2025 z dne 7. 3. 2025 in odločbi št. 090-484/2024 z dne 13. 3. 2025. Podobno stališče je večkrat zavzelo tudi Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju: Upravno sodišče), npr. v sklepih št. I U 1590/2010 z dne 18. 5. 2011 in št. I U 1245/2010 z dne 20. 4. 2011. V predmetni zadevi je sodišče ugotovilo, da tožeča stranka z zahtevanim magnetogramom seje vlade že razpolaga. To pomeni, da že razpolaga s tistim, do česar je želela priti na podlagi zahteve po ZDIJZ. Torej si tudi z odpravo izpodbijanih odločb svojega pravnega položaja ne bi mogla več izboljšati.

IP ves čas pritožbenega postopka po uradni dolžnosti paziti, da so izpolnjeni vsi formalni pogoji za vodenje pritožbenega postopka. Prvi odstavek 240. člena ZUP določa, da organ prve stopnje pritožbo zavrže s sklepom, če: ni dovoljena, ni pravočasna, je ni vložila upravičena oseba ali pritožnik nima pravnega interesa. Prvi odstavek 246. člena ZUP določa, da če pritožbe zaradi razlogov iz prvega odstavka 240. člena tega zakona ni zavrgel že organ prve stopnje, jo zavrže organ druge stopnje. Če so podani prej navedeni razlogi, lahko IP pritožbo zavrže kadarkoli med postopkom do izdaje odločbe.

Ker torej prosilec glede dostopa do navedenih štirih dokumentov nima več pravovarstvenega interesa, je IP pritožbo glede njih zavrgel na podlagi prvega odstavka 246. člena v povezavi s 4. alinejo prvega odstavka 240. člena ZUP in prvim odstavkom 13. člena ZUP, kot to izhaja iz 1. točke izreka sklepa.

Dostop do preostalih dokumentov

V nadaljevanju je IP odločal o dostopu do preostalih dokumentov, glede katerih je ugotovil, da so predmet prosilčeve zahteve in da organ z njimi razpolaga, prosilec pa (glede na ugotovljeno dejansko stanje) z njimi še ne razpolaga.

IP je tako odločal o dostopu do:

- mnenja Mestne občine Maribor, Sektorja za komunalo in promet, za poseg v varovalnem pasu občinske ceste, št. 3512-386/2025-2 z dne 8. 7. 2025,

- mnenja Ministrstva RS za naravne vire in prostor, Direkcije za vode, o sprejemljivosti gradnje z vidika upravljanja z vodami, št. 35508-4971/2025-7 z dne 2. 10. 2025,

- obrazca mnenja Javnega podjetja Nigrad d. o. o. z dne  4. 8. 2025, skupaj s prilogama: mnenjem k projektni dokumentaciji, št. 2025-MNPD-K-324 z dne 4. 8. 2025 in mnenjem k projektni dokumentaciji, št.2025-MNPD-C-137 z dne 4. 8. 2025 ter

- mnenja Mariborskega vodovoda, d. o. o., št. 202510933 z dne 12. 8. 2025.

Z vpogledom v naštete dokumente je IP ugotovil, da ti vsebujejo osebne podatke, in sicer: imena in priimke ter naslove investitorjev, pooblaščencev, projektantov, ter imena, priimke, nazive, podpise oseb, ki so vodile  postopek, oziroma izdale predmetne dokumente, imena, priimke, položaje ter podpise odgovornih oseb. Vsi ti podatki ustrezajo definiciji osebnega podatka po določilu člena 4, pododstavka Splošne uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov),

Glede na določbo 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Poleg Splošne uredba o varstvu osebnih podatkov, ki se uporablja neposredno, veljajo tudi določbe Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 163/22; v nad. ZVOP-2).

Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 nadalje določa, da javni organi oz. javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, zato je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti v postopkih po ZDIJZ) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e).

V skladu z definicijo obdelave osebnih podatkov razkritje in dajanje osebnih podatkov na razpolago izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov, ZDIJZ sam po sebi pa ne daje organom pravne podlage, da razkrivajo oz. dajejo na razpolago osebne podatke posameznikov, s katerimi razpolagajo zaradi izvrševanja svojih zakonitih pristojnosti (glej na primer odločbo IP št. 090-118/2011/4, z dne 22. 7. 2011, in smiselno sodbo Upravnega sodišča RS, št. I U 1588-2012-20 z dne 19. 2. 2014). Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače (prva alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ); ali ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega interesa javnosti (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ); pod določenimi pogoji pa je varovane osebne podatke v skladu s 7. členom ZDIJZ mogoče izločiti iz dokumentov in prosilca seznaniti s preostalimi deli dokumentov (t. i. institut delnega dostopa).

Upoštevaje navedeno je IP ugotovil:

-          da pravno podlago za razkritje imen, priimkov, nazivov in podpisov uradnih oseb in odgovornih oseb mnenjedajalca na dokumentih: mnenje Mestne občine Maribor, Sektorja za komunalo in promet, za poseg v varovalnem pasu občinske ceste, št. 3512-386/2025-2 z dne 8. 7. 2025 in mnenje Ministrstva RS za naravne vire in prostor, Direkcije za vode, o sprejemljivosti gradnje z vidika upravljanja z vodami, št. 35508-4971/2025-7 z dne 2. 10. 2025, predstavlja prva alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj gre za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca.

-          Po drugi strani pa so na dokumentih: obrazec mnenja Javnega podjetja Nigrad d. o. o. z dne  4. 8. 2025 in njegovih prilogah, mnenje k projektni dokumentaciji, št. 2025-MNPD-K-324 z dne 4. 8. 2025 in mnenje k projektni dokumentaciji, št. 2025-MNPD-C-137 z dne 4. 8. 2025 ter na dokumentu mnenja Mariborskega vodovoda, d. o. o., št. 202510933 z dne 12. 8. 2025, varovani osebni podatki: imena, priimki, nazivi in podpisi oseb, ki so vodile postopek ter podpisi odgovornih oseb mnenjedajalca na dokumentih, saj te osebe niso javni uslužbenci, ker gre za zaposlene v javnih podjetjih (Nigrad d. o .o. in Mariborski vodovod d. o. o.) in pravna podlaga za njihovo razkritje ne obstaja. Zato je glede teh podatkov v navedenih dokumentih IP odredil njihovo prekritje (1. točka izreka odločbe). Nasprotno pa niso varovani podatki o  imenih, priimkih  in položajih odgovornih oseb na teh dokumentih, saj gre za osebe, ki so zakoniti zastopniki teh javnih podjetij in so objavljeni v  Poslovnem register Slovenije, ki ga vodi AJPES. Ti podatki so namreč javni v skladu z določbami Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), Zakona o Poslovnem registru Slovenije in Zakona o sodnem registru. Enako velja za podpise teh oseb, ko nastopajo v predmetnih dokumentih v svojstvu navedenih položajev.

-          IP ni našel pravne podlage za razkritje osebnih podatkov (imen, priimkov, naslovov) investitorjev in njihovega pooblaščenca, saj gre za osebne podatke zasebnih fizičnih oseb, zato je glede teh podatkov naložil organu njihovo prekritje (1. točka izreka odločbe).

-          Niso varovani podatki pa o imenu, priimku, izobrazbi in podpisu projektanta ter naslovu. V skladu s petim odstavkom 14. člena Gradbenega zakona (v nadaljevanju: GZ-1) namreč projektant, vodja projektiranja in pooblaščeni strokovnjaki, ki sodelujejo pri izdelavi projektne dokumentacije, vsak za svoj del projektne dokumentacije s podpisom jamčijo, da projektna dokumentacija izpolnjuje zahteve tega zakona. V nadaljevanju GZ-1 določa tudi, da projektant v izdelavo projektne dokumentacije vključi tiste pooblaščene arhitekte, pooblaščene krajinske arhitekte in pooblaščene inženirje s področja gradbeništva, elektrotehnike, strojništva, tehnologije, požarne varnosti, geotehnologije in rudarstva, geodezije ali prometnega inženirstva ter strokovnjake z drugih strokovnih področij, katerih strokovne rešitve so glede na namen in zahtevnost objekta ter namen izdelave projektne dokumentacije potrebne, določa pa tudi, da se v projektni dokumentaciji navedejo osebna imena ter identifikacijske številke vseh pooblaščenih strokovnjakov ter osebna imena drugih strokovnjakov, ki so sodelovali pri izdelavi projektne dokumentacije (6. odstavek 39. člena). Projektant in vodja projektiranja s podpisom projektne dokumentacije v vsaki fazi načrtovalskega procesa jamčita za njeno pravilnost, upoštevaje raven obdelave (7. odstavek 39. člena GZ-1). Ti podatki so sicer vneseni v obrazce, katerih vsebino določa Pravilnik o projektni in drugi dokumentacije ter obrazcih pri graditvi objektov (v nadaljevanju: Pravilnik). Poleg tega IP ugotavlja še, da Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije ter Inženirska zbornica Slovenije vodita imenika pooblaščenih arhitektov in inženirjev. V skladu z 12. členom Zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti so med drugim javni podatki o osebnem imenu pooblaščenega arhitekta in inženirja, poklicnem nazivu, identifikacijski številki, načinu opravljanja poklicnih nalog, strokovnem in znanstvenem naslovu, datumu vpisa v imenik pooblaščenih arhitektov in inženirjev ter morebitnem izbrisu iz imenika pooblaščenih arhitektov in inženirjev ali mirovanju. Podatek o naslovu projektanta je javno objavljen v Poslovnem registru Slovenije, ki ga vodi AJPES. Ti podatki so namreč javni v skladu z določbami Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), Zakona o Poslovnem registru Slovenije in Zakona o sodnem registru.

Ker je v obravnavani zadevi ostalo neprerekano dejstvo, da je prosilec v predmetnem postopku z zahtevo za izdajo gradbenega dovoljena, v zvezi s katerim organ razpolaga z obravnavani dokumenti, zaprosil za položaj stranskega udeleženca, IP posebej poudarja, da presoja IP v nobenem primeru ne izhaja iz položaja, ki ga ima oziroma bi ga želel imeti prosilec v postopku izdaje gradbenega dovoljenja.  Odločitev IP izhaja iz presoje dostopa do dokumentov organa na podlagi ZDIJZ, v katerem status in položaj prosilca v razmerju do zahtevanih informacij nista relevantna, saj se postopek vodi po načelu »erga omnes«, to pomeni, da gre za vprašanje, ali gre za informacije javnega značaja, ki so dostopne vsem, ne le določenemu prosilcu. Pri presoji, ali lahko prosilec pridobi zahtevane informacije, se je treba vprašati, ali bi jih lahko pridobil tudi kdorkoli drug, če bi organu postavil isto zahtevo. Gre za t. i. načelo univerzalnega prosilca, na podlagi katerega se presoja, ali lahko dokumente, kot so opredeljeni v zahtevi, prejme kdorkoli, ne glede na pravni interes ali osebni status konkretnega prosilca. Prav tako v postopkih po ZDIJZ ni pravno relevanten namen zaradi katerega prosilec želi pridobiti dokumente. Zato je pravno irelevantno tudi dejstvo, da je prosilec v postopku pridobitve gradbenega dovoljena vložil vlogo za priznanje statusa stranskega udeleženca, saj se v postopku po ZDIJZ ne presoja posebnih okoliščin posameznega prosilca, niti se ne presoja, zakaj prosilec morebitne osebne podatke že pozna, temveč je za presojo relevantno, ali bi splošna javnost, ki bi organu postavila isto zahtevo, bila do zahtevanih dokumentov upravičena.

Poleg tega IP poudarja, da je v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja pristojen presojati (zgolj) vprašanje, ali gre za informacijo javnega značaja in če ta pri organu obstaja v materializirani obliki ter obstoj morebitnih izjem od dostopa, ne pa tudi npr. vprašanje zakonitosti in pravilnosti poslovanja organov in njihovih odločitev. Zato navedbe prosilca, v katerih izraža svoj odnos do delovanja organa in postopanja v predmetnem pravdnem postopku, za ta postopek po ZDIJZ niso upoštevna.

Glede pritožbenih navedb o neprimernosti napotovanja prosilca na vložitev zahtev pri drugih organih, pa IP pojasnjuje, da ne samo, da je bilo v konkretni zadevi ugotovljeno, da je organ ob vložitvi zahteve razpolagal z zahtevnimi dokumenti, IP opozarja tudi na določbo 20. člena ZDIJZ, po kateri mora organ, ki je prejel zahtevo in ugotovi, da ne razpolaga z zahtevano informacijo, nemudoma, najpozneje pa v roku 3 delovnih dni od dneva prejema zahteve, odstopiti zahtevo organu, ki je glede na vsebino zahteve pristojen za njeno reševanje, in o tem obvestiti prosilca. Če torej organ ugotovi, da dokumentov nima, ve pa, kateri organ bi z njimi lahko razpolagal (glede na vsebino zahteve), mora takšno zahtevo odstopiti pristojnemu organu. Ta dolžnost odstopa zahteve izhaja iz pozicije organa in njegovega poznavanja postopkov, iz katerih so zahtevani dokumenti in ne vsebuje napotovanja prosilca k vložitvi zahtev pri drugih organih.

Sklepno

Na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag je IP zaključil, da je treba pritožbo prosilca glede štirih dokumentov, s katerimi ta že razpolaga, zavreči, na podlagi prvega odstavka 246. člena ZUP (1. točka izreka sklepa). Glede preostalih dokumentov pa je IP pritožbi delno ugodil, na podlagi drugega odstavka 251. člena ZUP in prosilcu omogočil delni dostop na način, kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe. V preostalem delu, ki se nanaša na varovane osebne podatke, je IP pritožbo zavrnil, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP.

V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku izdaje sklepa oziroma odločbe posebni stroški niso nastali (3. točka izreka te odločbe in 2. točka izreka sklepa).

Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo in sklep ni dovoljena pritožba, pač pa je dopusten upravni spor, ki se lahko sproži s tožbo pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, v roku 30 dni od dneva prejema te odločbe. Tožba se lahko vloži pisno po pošti, po elektronski poti ali osebno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo in sklep v izvirniku ali prepisu.

Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva po vročitvi te odločbe in sklepa, do izteka roka za vložitev tožbe (281.a člen ZUP). Odpoved pravici do sodnega varstva stranka poda pri organu s pisno izjavo ali ustno izjavo na zapisnik. Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva tudi glede posamezne točke izreka oziroma vsebinsko ločljivih delov izreka. Odpovedi pravici do sodnega varstva ni mogoče preklicati.

Postopek vodila: 

Maja Wondra Horvat, univ. dipl. prav.,

 svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:  

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.         

namestnica pooblaščenke