prosilec - Upravna enota Ljubljana

Številka: 090-244/2026-4

Datum: 9. 6. 2026

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……………(v nadaljevanju prosilec), z dne 25. 3. 2026, zoper odločbo Upravne enote Ljubljana, Tobačna ulica 5, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-50/2026-6224-2 z dne 25. 3. 2026, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, izdaja naslednjo

O D L O Č B O

1.     Pritožbi prosilca z dne 25. 3. 2026, zoper odločbo Upravne enote Ljubljana, št. 090-50/2026-6224-2 z dne 25. 3. 2026, se ugodi, izpodbijana odločba se odpravi in se zadeva vrne organu prve stopnje v ponovni postopek.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je dne 9. 3. 2026 pri organu vložil zahtevo za dostop do informacije javnega značaja. Zahteval je informacije glede pogojev za pridobitev dovoljenja za digitalnega nomada tujcu.

O zahtevi prosilca je organ dne 25. 3. 2026 izdal odločbo št. 090-50/2026-6224-2 – dalje izpodbijana odločba, s katero jo je, zaradi neobstoja informacij, v celoti zavrnil. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ navedel, da iz elektronske evidence, ki jo uporablja (Krpan), ni mogoče pridobiti dokumentov, ki jih želi prejeti prosilec. Organ namreč evidence ne vodi na način, da bi bilo mogoče izločiti odgovore na vsebinska vprašanja, ki jih je postavil prosilec. Na podlagi ZDIJZ ni dolžan sestavljati odgovorov na vprašanja, ustvariti ali pridobiti novega dokumenta, zbirati informacij ali analizirati podatkov, temveč samo posreduje dokumente, s katerimi razpolaga, skladno z zakonom. Po mnenju organa bi za ugoditev zahtevi prosilca moral zbirati informacije in pripraviti vsebinski odgovor na vprašanje, česar pa v okviru obveznosti po ZDIJZ ni dolžan.

Zoper izpodbijano odločbo je prosilec dne 25. 3. 2026 vložil pritožbo. Ne strinja se z zavrnitvijo in med drugim navaja, da organ ni preveril dejanskega obstoja dokumentov, in je napačno interpretiral njegovo zahtevo kot vprašanje, namesto kot zahtevo po informacijah. Predlaga, da IP njegovi pritožbi ugodi ter ugotovi nezakonitost odločbe organa in zagotovi dostop do obstoječih dokumentov, kot je predvideno z ZDIJZ.

Organ je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, dne 3. 6. 2026, z dopisom št. 09-50/2026-4 posredoval v obravnavo IP.

Pritožba je utemeljena.

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ kot organ državne uprave zavezanec po 1. členu ZDIJZ. Dalje pa IP, po pregledu spisovne dokumentacije in upoštevaje pritožbene navedbe prosilca, ugotavlja, da se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti, iz naslednjih razlogov:

- Organ je nepopolno ugotovil dejansko stanje in posledično napačno uporabil materialno pravo, ko je pri svoji odločitvi primarno izhajal iz presoje zahteve na način, da je prosilec zahteval odgovor na vprašanje. Držijo namreč pritožbene navedbe prosilca, da je zahteval dokumente (torej materializirane informacije v smislu 4. člena ZDIJZ) v zvezi s pogoji za pridobitev dovoljenja za digitalnega nomada tujcu. Iz definicije informacije javnega značaja (4. člen ZDIJZ) namreč izhaja, da ta zajema vse informacije, ki so v kakršnikoli materializirani obliki in spadajo v delovno področje organa.

- Organ se v izpodbijani odločbi ni vsebinsko opredelil do zahteve prosilca, niti v zvezi z vprašanjem, ali ta spada v njegovo delovno področje v smislu 4. člena ZDIJZ, niti v zvezi z vprašanjem, kakšen ugotovitveni postopek je izvedel v zvezi s presojo obstoja morebitnih dokumentov ter ali ima v zvezi s pridobitvijo dovoljenja za digitalne nomade sploh kakršnekoli informacije. Organ sicer navaja, da je za potrebe postopka zahtevane dokumente iskal v sistemu dokumentarnega gradiva, kar pa ne zadosti načelu materialne resnice iz 8. člena ZUP, v skladu s katerim je v postopku treba ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo. Ob tem IP tudi ugotavlja, da iz javno dostopnih virov[1] izhaja, da se lahko vloga za izdajo tovrstnega dovoljenja vloži tudi pri organu, zato bi ta moral razpolagati z informacijami s tem v zvezi ali pa vsaj smiselno in celovito pojasniti, zakaj ne razpolaga in kje lahko prosilec te informacije pridobi. Ob tem tudi ne drži ugotovitev organa, da gre za ustvarjanje nove informacije – gre za informacije v zvezi z izvajanjem upravnih storitev, za katere je (med drugim) na področju tujcev pristojen tudi organ, nanj pa napotujejo tudi uradni državni viri[2]. Ob tem IP še dodaja, da bi organ lahko, če so te informacije že javno dostopne, prosilca nanj tudi napotil, v skladu s petim odstavkom 6. člena ZDIJ. Ta določa, da organ lahko prosilcu ne posreduje zahtevane informacije, ki je dostopna v prosto dostopnih javnih evidencah ali na drug način že enostavno javno dostopna (objava v uradnem glasilu, publikacijah organa, medijih, strokovni literaturi, svetovnem spletu in podobno), in mu posreduje samo napotilo, kje se informacija nahaja.

Ker se izpodbijane odločbe, zaradi pomanjkljive in nepopolne obrazložitve, ne da preizkusiti, je organ postopal v nasprotju s 7. točko drugega odstavka 237. člena ZUP, s čimer je bistveno kršil pravila postopka. Kadar organ druge stopnje ugotovi, da je v postopku prišlo do bistvenih kršitev pravil postopka, ali da je organ zmotno oziroma nepopolno ugotovil dejansko stanje, na podlagi prvega odstavka 251. člena ZUP dopolni postopek in odpravi omenjene pomanjkljivosti bodisi sam bodisi po organu prve stopnje ali pa po zaprošenem organu. Če organ druge stopnje spozna, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil organ prve stopnje, na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP odpravi odločbo prve stopnje s svojo odločbo in vrne zadevo organu prve stopnje v ponovni postopek. V takem primeru je organ druge stopnje dolžan s svojo odločbo opozoriti organ prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek, organ prve stopnje pa mora ravnati po tej odločbi.

 Napotila organu za odločanje v ponovljenem postopku

Ker je IP kot drugostopenjski organ, enako kot organ prve stopnje, dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, je dolžan upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka iz 14. člena ZUP. Postopek je torej treba voditi hitro, kar pomeni tudi s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. IP  ocenjuje, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil organ prve stopnje, ki razpolaga z zahtevanimi dokumenti oziroma podatki in tudi podrobno pozna vsa relevantna dejstva.

V skladu s tretjim odstavkom 251. člena ZUP mora organ druge stopnje, kadar odpravi izpodbijano odločbo in zadevo vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje, s svojo odločbo opozoriti organ prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek, organ prve stopnje pa mora vseskozi ravnati po tej odločbi in brez odlašanja, najpozneje pa v 30 dneh od prejema zadeve, izdati novo odločbo, zoper katero ima stranka pravico pritožbe.

Organ je v skladu z načelom materialne resnice dolžan ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo (8. člen ZUP). Obliko, način izdaje in sestavne dele odločbe ureja ZUP v členih 210 do 218. V izreku odločbe se odloči o predmetu postopka in o vseh zahtevkih strank. Izrek je najpomembnejši del odločbe, ker med vsemi sestavnimi deli edini pridobi status dokončnosti, pravnomočnosti in izvršljivosti. Po sodbi Vrhovnega sodišča št. U 1549/93-5 postane pravnomočen le izrek odločbe in le-ta ima pravne učinke vse dotlej, dokler ni na zakonit način odločba odpravljena ali razveljavljena. Izrek mora biti kratek in določen (jasen oziroma nedvoumen). Če izrek ni jasen oziroma določen, ker se sklicuje le na skladnost z zakonom, pravice in obveznosti prosilca pa (ni)so natančneje razvidne samo iz obrazložitve, je odločba nezakonita. Namen določbe 214. člena ZUP, ki določa, kaj mora obsegati obrazložitev odločbe, pa je med drugim omogočiti preizkus odločbe v pritožbenem postopku. Obrazložitev je nujna zlasti zato, da stranka lahko uveljavi pravna sredstva in da pritožbeni oziroma pristojni organ lahko preveri zakonitost in pravilnost izpodbijane rešitve. Šele obrazložitev namreč pojasni, zakaj je organ odločil, kot sledi iz izreka. Ob tem IP dodaja, da o odločitvi glede dostopa do dokumentov, dostop do katerih se prosilcu omogoči, organ ni dolžan izdati odločbe. To izhaja iz določb 27. člena ZDIJZ, v skladu s katerimi ima prosilec pravico pritožbe zoper zavrnilno odločbo, sklep o zavrženju, če ne dobi informacije v zahtevani obliki ali v primeru iz četrtega odstavka 17. člena ZDIJZ.

V ponovljenem postopku mora organ določno navesti, ali zahtevane informacije spadajo v njegovo delovno področje, ali in na katere postopke iz njegove pristojnosti se nanašajo in  s katerimi dokumenti v zvezi z zahtevo prosilca razpolaga ter kako je to ugotovil. Ob tem mora še posebej skrbno izvesti ugotovitveni postopek in preveriti, ali z zahtevanimi dokumenti dejansko razpolaga, ne le, da dokumente išče po sistemu dokumentarnega gradiva, ampak v ta namen izvede tudi druge dokaze in ugotovi dejstva (npr. zasliši uradne osebe, ki vodijo postopke s tujci,.in preveri obstoj gradiv, ki morda niso evidentirana v sistem Krpan,..). Izveden ugotovitveni postopek mora celovito in smiselno pojasniti v izdani odločbi (če bo ponovno ugotovil, da zahtevanih informacij nima in izdal odločbo).

IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag pritožbi prosilca ugodil ter izpodbijano odločbo organa, na podlagi prvega in tretjega odstavka 251. člena ZDIJZ, odpravil in zadevo vrnil organu v ponovni postopek, v katerem bo moral organ pri ponovnem odločanju pravilno ugotoviti dejansko stanje, pri tem pa upoštevati določbe ZDIJZ in ZUP.

V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (2. točka izreka te odločbe).

Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav.,

namestnica pooblaščenke

[1] https://www.gov.si/novice/2025-11-21-uvajamo-digitalne-nomade/

[2] https://www.slovenia.info/sl/potovalni-nacrt/digitalni-nomadi