prosilec - Upravna enota Ljubljana

POVZETEK:

IP je v pritožbenem postopku presojal odločitev organa, s katero je ta zaradi neobstoja dokumentacije zavrnil zahtevo prosilke po posredovanju določene dokumentacije. IP je ugotovil, da je prosilka v zahtevi izrecno navedla, da se njena zahteva nanaša na dokumente v povezavi s postopkom, v katerem naj bi nastopala oseba, ki jo je opredelila z imenom in priimkom ter naslovom. Ker je prosilka v zahtevi navedla, na katerega posameznika se njena zahteva nanaša, v konkretnem primeru tudi s prekritjem osebnih podatkov na zahtevanih dokumentih ne bi mogli zagotoviti anonimnosti posameznika, na katerega se ti podatki nanašajo in varstva osebnih podatkov konkretne fizične osebe. IP je tako pritožbo prosilke zavrnil, saj je ugotovil, da je v predmetni zadevi podana izjema varstva osebnih podatkov, pri čemer uporaba instituta delnega dostopa, skladno s sodno prakso, v tovrstnih primerih ni mogoča.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-329/2025/2

Datum: 5. 8. 2025

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……… (v nadaljevanju prosilka) z dne 14. 7. 2025, zoper odločbo Upravne enote Ljubljana, Linhartova cesta 13, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-126/2025-6224-4 z dne 4. 7. 2025, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O

1.     Pritožba prosilke z dne 14. 7. 2025 zoper odločbo Upravne enote Ljubljana, št. 090-126/2025-6224-4 z dne 4. 7. 2025, se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

(1) Prosilka je dne 2. 6. 2025 na organ naslovila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. V slednji navaja, da je izdala priporočilo ………. in KUD ……. v zvezi s projektom prenove stare trgovine v objekt kulturne dediščine. Dodaja še, da je ……. pri organu dne 20. 1. 2025 zaprosil za dovoljenje za kratkotrajno namestitev oziroma za spremembo namembnosti »stara trgovina« na naslovu …... Organ naproša za posredovanje kopije izdanega dovoljenja za kratkotrajno namestitev v »objektu stara trgovina« na naslovu …….

(2) Ker organ iz zahteve za dostop do informacij ni mogel razbrati, kakšno odločbo želi prosilka in kateri organ naj bi le-to izdal, je slednjo pozval k dopolnitvi zahteve. Dne 13. 6. 2025 je prosilka dopolnila vlogo ter navedla, da je bila vloga jasno napisana in da želi prejeti odločbo, ki jo je organ izdal ………. za spremembo namembnosti objekta na naslovu ……. Poudarila je, da njena vloga ni nepopolna, saj je zahtevi priložila prilogo, v kateri je točno napisano, za katero stranko gre in kaj je predmet postopka.

(3) O zahtevi prosilke je organ odločil z odločbo št. 090-126/2025-6224-4 z dne 4. 7. 2025 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je zaradi neobstoja dokumentacije zavrnil dostop do izdanega dovoljenja za kratkotrajno namestitev v »objektu stara trgovina« na naslovu ………, izdanemu ……... V obrazložitvi slednje je navedel, da je opravil vpogled v uradno evidenco in ugotovil, da z navedeno informacijo javnega značaja ne razpolaga, saj na podlagi posredovanih podatkov v evidenci dokumentarnega gradiv ni našel zahtevanega dokumenta.

(4) Zoper navedeno odločitev je prosilka dne 14. 7. 2025 vložila pritožbo. V njej navaja, da je ………, dne 20. 1. 2025 pri organu vložil vlogo za izdajo »Dovoljenja za kratkotrajno namestitev – sprememba namembnosti objekta na naslovu ……«, pri čemer je navedeno vlogo priložila pritožbi, prav tako tudi prazen obrazec »zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja za spremembo namembnosti« (Priloga 11C). Hkrati navaja okoliščine, ki po njenem mnenju izkazujejo, da je konkretni posameznik zgoraj citirano vlogo vložil pri organu ter da bi, upoštevaje določbe ZUP, o njej moralo biti že odločeno.

(5) Ker je bila pritožba poslana neposredno IP kot pritožbenemu organu, jo je ta, v skladu z drugim odstavkom 239. člena ZUP, odstopil organu. Slednji jo je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil v reševanje IP.

Pritožba ni utemeljena.

(6) IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilka izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(7) Dostop do dokumentov na podlagi določb ZDIJZ se ne presoja z vidika okoliščin posameznega prosilca, temveč z vidika vsebine samih informacij in postavljene zahteve. Pri presoji, ali lahko prosilka pridobi zahtevane informacije, se je treba vprašati, ali bi jih lahko pridobil tudi kdorkoli drug, če bi organu postavil isto zahtevo. Gre za t. i. načelo univerzalnega prosilca »erga omnes«, na podlagi katerega se presoja, ali lahko dokument, kot je opredeljen v zahtevi, prejme kdorkoli, ne glede na pravni interes ali osebni status konkretnega prosilca (npr. prosilka podala priporočilo konkretni fizični osebi).

(8) V obravnavani zadevi je prosilka zaprosila organ za posredovanje odločbe, ki jo je ta izdal …….. za spremembo namembnosti objekta na naslovu ……... Navedeno vlogo je prosilka vložila na podlagi določb ZDIJZ, za katerega velja, kot že zgoraj pojasnjeno, načelo prostega dostopa (5. člen ZDIJZ). To pomeni, da je v postopku po ZDIJZ dolžnost organa prve stopnje, kot tudi IP, da vselej varujeta izjeme, določene v 5.a in 6. členu ZDIJZ v takšnem obsegu, kot da bi bil prosilec katerakoli tretja oseba.

(9) ZDIJZ v 3. točki prvega odstavka 6. člena določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

(10) Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu podatkov), ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, v členu 4, pododstavek (1), določa, da je osebni podatek katera koli informacija v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljevanju posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 nadalje določa, da javni organi oz. javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, zato je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e).

(11) V skladu z definicijo obdelave osebnih podatkov razkritje in dajanje osebnih podatkov na razpolago izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov, ZDIJZ sam po sebi pa ne daje organom pravne podlage, da razkrivajo oz. dajejo na razpolago osebne podatke posameznikov, s katerimi razpolagajo zaradi izvrševanja svojih zakonitih pristojnosti (glej na primer odločbo IP št. 090-118/2011/4, z dne 22. 7. 2011, in smiselno sodbo Upravnega sodišča RS, št. I U 1588-2012-20 z dne 19. 2. 2014). Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, na primer tudi podatke o porabi javnih sredstev, ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ); ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega interesa javnosti (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ); pod določenimi pogoji pa je varovane osebne podatke v skladu s 7. členom ZDIJZ mogoče izločiti iz dokumentov in prosilca seznaniti s preostalimi deli dokumentov (t. i. institut delnega dostopa).

(12) Glede na to, da je prosilka v zahtevi z dne 2. 6. 2025 izrecno navedla, da se njena zahteva nanaša na dokumente v povezavi s postopkom, v katerem naj bi nastopala oseba, ki jo je opredelila z imenom in priimkom ter naslovom, IP ugotavlja, da je potrebno dostop do zahtevanega dokumenta zavrniti. IP pojasnjuje, da je že sam podatek o tem, ali je nekdo stranka določenega postopka, v povezavi z navedenimi okoliščinami tega postopka, treba obravnavati kot osebni podatek posameznika. Ker je prosilka v zahtevi navedla, na katerega posameznika se njena zahteva nanaša, v konkretnem primeru tudi s prekritjem osebnih podatkov na zahtevanih dokumentih ne bi mogli zagotoviti anonimnosti posameznika, na katerega se ti podatki nanašajo. V zvezi s tem IP opozarja tudi na sodno prakso, npr. sodba Upravnega sodišča, opr. št. I U 1391/2013-27 z dne 11. 12. 2013, sodba Upravnega sodišča, opr. št. I U 1588/2012-20 z dne 19. 2. 2014, ali sodba Upravnega sodišča, opr. št. I U 684/2014-24 z dne 27. 8. 2014, v katerih je sodišče zavzelo stališče, da anonimizacija ni mogoča v primeru, ko prosilec v zahtevi navede ime in priimek posameznika oz. okoliščine, na podlagi katerih je posameznik nedvomno določljiv in zanj zahteva določene (osebne) podatke.

(13) IP tako ugotavlja, da nihče ne bi imel pravice dostopati do zahtevanega dokumenta, če bi pri organu vložil isto zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, ker podlage, da bi se javnost seznanila s podatkom, da je posameznik stranka v določenem postopku in okoliščinami tega postopka, splošna javnost v konkretnem primeru nima, saj gre za varovani osebni podatek konkretnega posameznika.

(14) IP ugotavlja, da je pritožba prosilke neutemeljena, zato jo na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP zavrnil. Ob tem IP pripominja, da je organ z izpodbijano odločbo zavrnil zahtevo prosilke zaradi neobstoja dokumenta, pri čemer pa je IP v pritožbenem postopku ugotovil, da je treba zahtevo prosilke primarno zavrniti zaradi obstoja izjeme varstva osebnih podatkov, kot je to pojasnjeno zgoraj, ne da bi se pri tem opredelil do samega obstoja zahtevanega dokumenta.

(15) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(16) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu: 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Mevlida Deljanin, univ. dipl. prav.

asistentka svetovalca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke