prosilec - Upravna enota Ljubljana

POVZETEK:

IP je v pritožbenem postopku presojal odločitev organa, s katero je ta zaradi neobstoja dokumentacije zavrnil zahtevo prosilca po posredovanju informacij javnega značaja. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je prosilec zahteval podatke, ki se nanašajo nanj osebno, torej na točno določeno fizično osebo, za katero ne obstaja zakonska podlaga za razkritje v postopku po ZDIJZ, zato je pritožbo prosilca zavrnil.
 

DOLOČBA:

Številka: 090-140/2025/4

Datum: 30. 5. 2025

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……….. (v nadaljevanju prosilec) z dne 3. 4. 2025, zoper odločbo Upravne enote Ljubljana, Linhartova cesta 13, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-55/2025-6224-4 z dne 20. 3. 2025, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O

1.     Pritožba prosilca z dne 3. 4. 2025 zoper odločbo Upravne enote Ljubljana, št. 090-55/2025-6224-4 z dne 20. 3. 2025, se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

(1) Prosilec je dne 10. 3. 2025 na organ naslovil prošnjo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer je zaprosil za posredovanje kopije dopisa, ki ga je organ domnevno poslal delu stanovalcev ……, Ljubljana in v katerem naj bi na njegov račun zapisali več obtožb, na katere se ni mogel odzvati, saj ni bil med naslovniki predmetnega dopisa, niti mu ta dopis do danes ni bil predložen na vpogled. Navedel je, da naj bi del stanovalcev …….., Ljubljana oporekal izdaji dodatnega gradbenega in uporabnega dovoljenja za legalizacijo medetaže v stanovanju dotičnih lastnikov, pri čemer so slednji prejeli odziv, v katerem naj bi se omenjalo tudi njega. Dodal je še, da če so v dopisu navedeni tudi osebni podatki tretjih oseb, katerih posredovanje ni dovoljeno, naj slednje organ prekrije, pri čemer pričakuje, da bodo iz prejetega dopisa razvidni podatki o nastanku dopisa ter sodelujočih uradnih osebah in vse morebitne navedbe, ki se nanašajo nanj.

(2) Organ je dne 13. 3. 2025 prosilca pozval, da dopolni zahtevo na način, da sporoči številko spisa oz. da konkretizira, kateri dopis želi pridobiti. Slednji je dne 19. 3. 2025 odgovoril na navedeni poziv za dopolnitev in pri tem, med drugim, povzel tudi vsebino odločbe IP št. 090-229/2022 z dne 28. 7. 2022.

(3) O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo št. 090-55/2025-6224-4 z dne 20. 3. 2025 (v nadaljevanju izpodbijana odločba). V obrazložitvi slednje je povzel posamezne določbe ZDIJZ ter navedel, da je opravil vpogled v uradno evidenco in ugotovil, da z navedeno informacijo javnega značaja ne razpolaga, saj na podlagi posredovanih podatkov v evidenci dokumentarnega gradiva ni našel nobene zahtevane dokumentacije v zadevi, ki jo organ vodi pod št. 351-607/2022. Hkrati je dodal, da predmetna zadeva še ni zaključena, pri čemer je dokumentacija te zadeve in morebitnih drugih zadev, vezanih na izdajo končne odločbe v zvezi z …….., še predmet posvetovanja, razkritje dokumentacije pa bi lahko povzročilo napačno razumevanje njene vsebine, saj postopki še niso zaključeni.

(4) Zoper navedeno odločitev je prosilec dne 3. 4. 2025 vložil pritožbo. V njej navaja, da izpodbijani odločbi oporeka v celoti ter dodaja, da ni zahteval listine, nastale v postopku št. 351-607/2022, temveč je dopis, prejet v sklopu citiranega postopka navedel zgolj v pomoč pri identifikaciji postopka, v sklopu katerega naj bi bila izdana listina, ki jo zahteva. Prosilec pritožbeni organ naproša, da preveri vsebino vseh dokumentov, ki so bili v sklopu zgoraj navedenih postopkov s strani zaposlenih pri organu poslani kateremukoli naslovniku ter v kolikor se v katerem od omenjenih dokumentov najde kakršnokoli omembo vezano nanj osebno, da se mu posreduje navedene dokumente.

(5) Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilca odstopil v reševanje IP.

Pritožba ni utemeljena.

(6) IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(7) IP poudarja, da ZDIJZ ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb, torej organi (1. člen ZDIJZ). Dostop do dokumentov na podlagi določb ZDIJZ se vedno presoja z vidika vsebine informacij, ki so zahtevane. V postopku po ZDIJZ je torej bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in status.

(8) V obravnavani zadevi je prosilec zaprosil organ za posredovanje dokumenta, ki ga je ta domnevno poslal delu stanovalcev …….. in v katerem naj bi organ na njegov račun zapisal več obtožb. Navedeno vlogo je prosilec vložil na podlagi določb ZDIJZ, za katerega velja, kot že zgoraj pojasnjeno, načelo prostega dostopa (5. člen ZDIJZ). To pomeni, da je v postopku po ZDIJZ dolžnost organa prve stopnje, kot tudi IP, da vselej varujeta izjeme, določene v 5.a in 6. členu ZDIJZ v takšnem obsegu, kot da bi bil prosilec katerakoli tretja oseba.

(9) ZDIJZ v 3. točki prvega odstavka 6. člena določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

(10) Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu podatkov), ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, v členu 4, pododstavek (1), določa, da je osebni podatek katera koli informacija v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljevanju posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 nadalje določa, da javni organi oz. javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, zato je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e).

(11) V skladu z definicijo obdelave osebnih podatkov razkritje in dajanje osebnih podatkov na razpolago izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov, ZDIJZ sam po sebi pa ne daje organom pravne podlage, da razkrivajo oz. dajejo na razpolago osebne podatke posameznikov, s katerimi razpolagajo zaradi izvrševanja svojih zakonitih pristojnosti (glej na primer odločbo IP št. 090-118/2011/4, z dne 22. 7. 2011, in smiselno sodbo Upravnega sodišča RS, št. I U 1588-2012-20 z dne 19. 2. 2014). Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, na primer tudi podatke o porabi javnih sredstev, ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ); ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega interesa javnosti (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ); pod določenimi pogoji pa je varovane osebne podatke v skladu s 7. členom ZDIJZ mogoče izločiti iz dokumentov in prosilca seznaniti s preostalimi deli dokumentov (t. i. institut delnega dostopa).

(12) IP poudarja, da je v konkretnem primeru prosilec nedvomno podal zahtevo za dostop do informacij javnega značaja po ZDIJZ zase, torej za konkretnega posameznika. Iz navedenega razloga, se tudi s prekritjem osebnih podatkov ne bi moglo prekriti njegove prepoznavnosti, oziroma ne bi mogli zagotoviti anonimnosti posameznika, na katerega se ti podatki nanašajo, saj prosilec zahteva svoje osebne podatke. IP poudarja, da za odločitev v postopku po ZDIJZ nikoli ni in ne sme biti relevantno, da prosilec zahteva lastne osebne podatke, saj se dostop do dokumentov na podlagi določb ZDIJZ nikoli ne presoja z vidika okoliščin posameznega prosilca, temveč z vidika univerzalnega prosilca, to je javnosti. Za uveljavljanje pravice dostopa do informacij javnega značaja tako ni relevantno, ali prosilec zahteva svoje osebne podatke, temveč je treba presoditi, ali gre za dokumente, ki so prosto - javno dostopni vsakomur, to je erga omnes (t.j. enako nasproti kateremu koli prosilcu), kar pri posredovanju dokumentov pomeni, da mora biti posredovani dokument oz. informacija enaka, ne glede na to, kdo jo je zahteval in s kakšnim namenom.

(13) Pri presoji, ali lahko prosilec dostopa do zahtevanih informacij, se je tako treba vprašati, ali gre za informacije, ki bi jih lahko pridobil tudi kdorkoli drug, ki bi organu postavil isto zahtevo. Ker je prosilec zahteval podatke, ki se nanašajo nanj osebno, torej na točno določeno fizično osebo, za katero ne obstaja zakonska podlaga za razkritje v postopku po ZDIJZ v smislu točke e) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov (ne gre npr. za podatke iz 1. ali 2. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ), je IP v pritožbenem postopku ugotovil, da je dostop do zahtevanih podatkov treba zavrniti zaradi obstoja izjeme varstva osebnih podatkov. V zvezi z navedenim IP pojasnjuje, da v konkretnem primeru tudi ne bi bilo mogoče uporabiti t. i. instituta delnega dostopa (7. člen ZDIJZ). Dejstvo je namreč, da je prosilec že v zahtevi navedel, da zahteva dokument, ki vsebuje navedbe, ki se nanašajo nanj, zato tudi s prekritjem osebnih podatkov na morebitnem zahtevanem dokumentu ne bi bilo mogoče zagotoviti anonimnosti posameznika, na katerega se ti podatki nanašajo. V zvezi s tem IP opozarja tudi na sodno prakso, npr. sodba Upravnega sodišča, opr. št. I U 1391/2013-27 z dne 11. 12. 2013, sodba Upravnega sodišča, opr. št. I U 1588/2012-20 z dne 19. 2. 2014, sodba Upravnega sodišča, opr. št. I U 684/2014-24 z dne 27. 8. 2014, v katerih je sodišče zavzelo stališče, da anonimizacija ni mogoča v primeru, ko prosilec zahteva podatke za točno določenega posameznika.

(14) Ob tem pa IP še dodaja, da posamezniki, ki želijo od upravljavcev zbirk osebnih podatkov prejeti svoje osebne podatke, lahko te zahtevajo na drugih zakonskih podlagah (npr. na podlagi zahteve za seznanitev z lastnimi osebnimi podatki, ki jo zagotavlja 15. člen Splošne uredbe o varstvu podatkov, na podlagi 82. člena ZUP…), ne morejo pa svojih osebnih podatkov zahtevati na podlagi ZDIJZ, katerega namen je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice fizičnih in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja.

(15) IP ugotavlja, da je odločitev organa pravilna, vendar utemeljena z napačnimi razlogi (organ zavrnil zaradi neobstoja dokumenta), saj je IP ugotovil, da je prosilec zahtevo oblikoval na način, da je zahteval podatke za točno določenega posameznika, tj. zase, zato je pritožbo prosilca na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP zavrnil.

(16) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(17) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu: 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Mevlida Deljanin, univ. dipl. prav.

asistentka svetovalca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke