prosilec - Upravna enota Ljubljana

POVZETEK:

IP je v pritožbenem postopku presojal odločitev organa, ki je o prosilčevi zahtevi odločil na podlagi ZDIJZ. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da prosilec zahteve ni vložil po ZDIJZ, temveč je od organa zahteval dokumentacijo skladno z 10. členom Zakona o odvetništvu (ZOdv). Ker je organ izpodbijano odločbo izdal brez zahteve prosilca, ta pa v to niti kasneje ni izrecno ali molče privolil, je IP izpodbijano odločbo izrekel za nično.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-227/2023/2

Datum: 8. 8. 2023

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter 249. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi …(v nadaljevanju prosilec), z dne 10. 7. 2023, zoper odločbo Upravne enota Ljubljana, Tobačna ulica 5, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-96/2023-2 z dne 19. 6. 2023, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Odločba Upravne enota Ljubljana št. 090-96/2023-2 z dne 19. 6. 2023 je nična.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je dne 30. 5. 2023 na organ naslovil zahtevo, s katero je, na podlagi 10. člena Zakona o odvetništvu, zahteval posredovanje temeljnega akta LD Rakitna, skupaj z vsemi prilogami, vključno z listo prisotnosti in morebitnimi zapisniki občnega zbora ter morebitno ostalo dokumentacijo vezano na zavrnitev prošnje prosilca za sprejem v članstvo Lovske družine Rakitna. Prosilec je navedel, da dokumentacijo potrebuje zgolj za potrebe pravdnega postopka pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani.  Zaradi nerazumljive zahteve je organ, v skladu z določili 67. člena ZUP, z dopisom št. 021-1851/2023-2 z dne 1. 6. 2023, prosilca pozval na dopolnitev zahteve z jasnejšo navedbo informacije, ki jo želi prejeti. Organ je navedel, da je bila zadnja sprememba Lovske družine Rakitna vpisana v register društev dne 27. 6. 2021, in sicer sprememba temeljnega akta, zato ne razpolaga z nobeno dokumentacijo društva, ki bi se nanašala na občni zbor Lovske družine Rakitna z dne 24. 3. 2023, saj društvo ni podalo nobenega zahtevka za registracijo sprememb pri društvu. Dne 6. 6. 2023 je prosilec dopolnil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je ponovno navedel, da skladno z 10. členom Zakona o odvetništvu, zahteva posredovanje temeljnega akta LD Rakitna, skupaj z vsemi prilogami, vključno z listo prisotnosti in morebitnimi zapisniki občnega zbora ter morebitno ostalo dokumentacijo vezano na zavrnitev prošnje prosilca za sprejem v članstvo Lovske družine Rakitna.

O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo, št. 090-96/2023-2 z dne 19. 6. 2023, s katero je zahtevi delno ugodil in prosilcu, skladno s postopkom po ZDIJZ, omogočil dostop do fotokopije celotnega dokumenta št. 215-488/2021-2 ter dela dokumenta št. 215-488/2021-1, kjer je skladno z določbo 3. odstavka 6. člena ZDIJZ prekril varovane osebne podatke.

Dne 10. 7. 2023 je prosilec vložil pritožbo zoper odločbo 090-96/2023-2 z dne 19. 6. 2023 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), v kateri je navedel, da  prereka izpodbijano odločbo v celoti, zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb upravnega postopka. Prosilec je pojasnil, da organ ni bil zaprošen za informacije javnega značaja po ZDIJZ, temveč iz zahteve prosilca, z dne 30. 5. 2023 in nato tudi iz dopolnitve zahteve z dne 6. 6. 2023, jasno izhaja, da je prosilec organ zaprosil za dokumentacijo na podlagi 10. člena Zakona o odvetništvu (ZOdv), ki izrecno določa, da so državni organi, ne glede na določbe drugih zakonov, ki določajo posredovanje osebnih podatkov, dolžni odvetniku dati podatke, ki jih potrebuje pri opravljanju odvetniškega poklica v posamični zadevi, na pisno zahtevo odvetnika. Namesto, da bi organ odločil v okviru zahteve ter na podlagi 10. člena ZOdv posredoval zahtevano dokumentacijo, je izdal izpodbijano odločbo na podlagi Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, torej na povsem drugi pravni podlagi, ki je prosilec ni navedel.

Organ izpodbijane odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 090-96/2023-4 z dne 14. 7. 2023, skupaj s spisovno dokumentacijo, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

IP je pritožbo kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi vzel v obravnavo.

Izpodbijana odločba je nična.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

Iz pritožbe prosilca izhaja, da prosilec ni zahteval informacij javnega značaja skladno s postopkom po ZDIJZ, temveč je zahteval informacije na podlagi 10. člena Zakona o odvetništvu (ZOdv). Predmet tega pritožbenega postopka je tako vprašanje, ali je zahtevo prosilca, z dne 30. 5. 2023, dopolnjeno 6. 6. 2023, mogoče šteti kot zahtevo po ZDIJZ oz. ali se je v postopku na prvi stopnji zgodila nepravilnost, ki ima za posledico ničnost izpodbijane odločbe.

Po 128. členu ZUP je organ pristojen začeti in voditi postopek v zadevah, v katerih je po zakonu ali po naravi stvari za začetek upravnega postopka in za sam postopek potrebna zahteva stranke, samo, če je taka zahteva podana. ZDIJZ v drugem odstavku 5. člena določa, da ima vsak prosilec na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja, ureditvi postopka z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja pa je namenjeno celotno četrto poglavje v zakonu z naslovom »Postopek z zahtevo za dostop ali za ponovno uporabo« (členi 12 – 27.a ZDIJZ). ZDIJZ tako na več mestih jasno opredeljuje, da postopka za dostop do informacij javnega značaja ni mogoče voditi brez zahteve prosilca. Z drugimi besedami povedano, postopek po ZDIJZ se lahko začne in vodi samo na zahtevo stranke (drugi odstavek 5. člena ZDIJZ). V kolikor organ izda odločbo brez zahteve stranke, je takšno odločbo na podlagi 249. člena ZUP potrebno izreči za nično. Glede na določbe ZDIJZ je nedvoumno, da sme organ začeti postopek po ZDIJZ samo, če je prosilec vložil ustrezno zahtevo. Prosilec je v zahtevi z dne 30. 5. 2023, dopolnjeni 6. 6. 2023 navedel, da želi prejeti zahtevane informacije na podlagi 10. člena ZOdv, pri tem pa navedel, da zahtevano dokumentacijo potrebuje za potrebe pravdnega postopka pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani, saj zastopa stranko v postopku.

Po 249. členu ZUP se za nično izreče odločba, če organ druge stopnje ugotovi, da se je zgodila v postopku na prvi stopnji nepravilnost, ki ima za posledico ničnost odločbe (279. člen tega zakona). Po 4. točki prvega odstavka 279. člena ZUP se izreče za nično odločba, ki jo je izdal organ brez zahteve stranke (128. člen tega zakona), pa stranka pozneje ni izrecno ali molče v to privolila.

Čeprav po določbi tretjega odstavka 17. člena ZDIJZ prosilcu ni treba izrecno označiti, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, pa jo mora organ vseeno obravnavati po ZDIJZ, če iz narave zahteve izhaja, da gre za zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. To pa ne velja tudi v obratni smeri – organ zahteve, ki je bila vložena po drugem predpisu (kot npr. zahteva za pridobitev informacij po ZOdv), ne more obravnavati po tem zakonu. Podobno izhaja tudi iz sodne prakse Upravnega sodišče RS, npr. iz sodbe pod opr. št. IU 388/2014-32 z dne 23. 6. 2014, v kateri je sodišče zavzelo stališče, da organ ne more samoiniciativno prvotnega zahtevka stranke spremeniti v zahtevek za dostop do informacij javnega značaja po ZDIJZ, ker se v takem primeru bistveno spremenijo tudi pravila in postopki odločanja pred pristojnimi organi, lahko pa stranko v skladu z načelom varstva pravic strank iz 7. člena ZUP, opozori na različne podlage za uveljavitev določene pravice.

Po pregledu spisovne dokumentacije in na podlagi pritožbe prosilca IP ugotavlja, da organ v konkretnem primeru ni razpolagal z zahtevo prosilca za začetek postopka po ZDIJZ, saj iz narave zahteve ne izhaja, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, kot to določa tretji odstavek 17. člena ZDIJZ. Ker je v konkretnem primeru prosilec želel prejeti zahtevane informacije na podlagi 10. člena ZOdv, pri tem pa je navedel in utemeljil, zakaj dokumentacijo potrebuje, bi organ moral zahtevo prosilca obravnavati skladno z navedeno podlago in ne po ZDIJZ. Glede na navedeno IP ugotavlja, da organ ni imel zakonske podlage, da zahtevo prosilca obravnava po ZDIJZ.

Upoštevajoč navedeno je IP zaključil, da je organ v konkretni zadevi izdal izpodbijano odločbo brez zahteve prosilca (vloga ni bila vložena kot vloga za dostop do informacij javnega značaja). Prosilec pa tudi pozneje ni izrecno ali molče v to privolil, saj je v pritožbi izrecno navedel, da organ ni bil zaprošen za informacijo javnega značaja po ZDIJZ.

IP sklepno ugotavlja, da organ ni imel podlage za izdajo izpodbijane odločbe po ZDIJZ, zato je na podlagi 249. člena ZUP, v povezavi s 4. točko prvega odstavka 279. člena ZUP, izpodbijano odločbo izrekel za nično.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu: 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Urša Pleterski

Raziskovalka pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka