prosilec - Upravna enota Ljubljana

POVZETEK:

IP je v pritožbenem postopku odločal o pritožbi prosilca zoper odločbo Upravne enote Ljubljana, s katero je ta zavrnila dostop do podatkov v zvezi z ugotavljanjem dejanskega prebivališča določenega posameznika. Ker je IP ugotovil, da gre pri zahtevanih podatkih za varovane osebne podatke, za katere ni zakonske podlage za njihovo posredovanje javnosti, je pritožbo prosilca kot neutemeljeno zavrnil. 
 

ODLOČBA:

Številka: 090-237/2022/2
Datum: 12. 8. 2022

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, v nad. IP, na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nad. ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nad. ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, s spr. in dop.; v nad. ZUP), o pritožbi ………………..(v nad. prosilec), z dne 4. 8. 2022, zoper odločbo Upravne enote Ljubljana, Tobačna ulica 5, 1000 Ljubljana (v nad. organ), št. 090-175/2022-2 z dne 27.7.2022, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, izdaja naslednjo

O D L O Č B O

1.    Pritožba prosilca z dne 4. 8. 2022 zoper odločbo Upravne enote Ljubljana št. 090-175/2022-2 z dne 27.7.2022 se zavrne.

2.    V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je dne 21. 7. 2022 pri organu po ZDIJZ vložil zahtevo za posredovanje vseh dokumentov, ki so nastali v postopku ugotavljanja prebivališča za osebo ……………ter vseh dokumentov, na podlagi katerih je organ prišel do takšnih ugotovitev v postopku.

Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo, št. 090-175/2022-2 z dne 27.7.2022, s katero je zahtevo v celoti zavrnil, in sicer iz razloga varstva osebnih podatkov. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ navedel, da zahtevani dokumenti vsebujejo osebne podatke fizičnih oseb, glede katerih ni pravne podlage, da bi jih razkrili javnosti. Dalje je organ ugotovil, da za razkritje osebnih podatkov ni podan prevladujoč interes javnosti, delni dostop v smislu 7. člena ZDIJZ pa v konkretnem primeru tudi ni mogoč. Zahtevani dokumenti namreč vsebujejo takšno koncentracijo osebnih podatkov, da tudi s prekritjem imen in priimkov posameznikov ne bi bilo mogoče doseči namena anonimizacije.

Zoper odločbo organa je prosilec dne 4. 8. 2022 vložil pritožbo, v kateri oporeka odločitvi organa. Navaja, da bi mu organ lahko delno ugodil s prekritjem osebnih podatkov in IP predlaga, da njegovi pritožbi ugodi.

Organ je pritožbo prosilca odstopil v reševanje IP, z dopisom št. 090-175/2022-4 z dne 9.8. 2022, kot pravočasno, dovoljeno in vloženo s strani upravičene osebe.

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
    
Prosilec je od organa zahteval posredovanje vseh dokumentov, ki so nastali v postopku ugotavljanja prebivališča za tam imenovanega posameznika ter vse dokumente, na podlagi katerih je organ prišel do takšnih ugotovitev v postopku. 

V konkretnem primeru ni sporno, da je organ zavezanec za dostop do informacij javnega značaja, prav tako ni sporno, da zahtevane informacije spadajo v delovno področje organa. Se je pa IP v nadaljevanju ukvarjal z vprašanjem, ali informacije, glede katerih je organ prosilcu zavrnil dostop, predstavljajo prosto dostopne informacije javnega značaja. Organ je zahtevo prosilca namreč zavrnil iz razloga varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. 
ZDIJZ v 3. točki prvega odstavka 6. člena določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu podatkov), ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, v členu 4, pododstavek (1), določa, da je osebni podatek katera koli informacija v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljnjem besedilu: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 nadalje določa, da javni organi oz. javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, zato je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov.
V skladu z definicijo obdelave osebnih podatkov razkritje in dajanje osebnih podatkov na razpolago izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov, pri čemer ZDIJZ sam po sebi ne daje organom pravne podlage, da razkrivajo oz. dajejo na razpolago osebne podatke posameznikov, s katerimi razpolagajo zaradi izvrševanja svojih zakonitih pristojnosti (glej na primer odločbo IP št. 090-118/2011/4, z dne 22. 7. 2011, in smiselno sodbo Upravnega sodišča RS, št. I U 1588-2012-20 z dne 19. 2. 2014). Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo na primer tudi podatke o porabi javnih sredstev (2. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ), nadalje, ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega interesa javnosti (2. odstavek 6. člena ZDIJZ), pri čemer pa je pod določenimi pogoji varovane osebne podatke v skladu s 7. členom ZDIJZ mogoče izločiti iz dokumentov in prosilca seznaniti s preostalimi deli dokumentov (t. i. institut delnega dostopa).
IP najprej pritrjuje ugotovitvi organa v izpodbijani odločbi, da gre pri zahtevanih dokumentih za dokumente, ki vsebujejo osebne podatke, o čemer se je IP prepričal z vpogledom v spis predmetne zadeve. Dalje IP pritrjuje tudi ugotovitvi organa, da v konkretnem primeru ni zakonske podlage, po kateri bi bilo dopustno razkritje teh osebnih podatkov prosilcu oz. javnosti v postopku po ZDIJZ. 
Ker prosilec v pritožbi oporeka odločitvi organa, da delni dostop do zahtevanih dokumentov ni možen in vztraja, da bi mu organ lahko dokumente posredoval s prekritimi osebnimi podatki, IP pojasnjuje, da v konkretnem primeru anonimizacija zahtevane dokumentacije ni možna, ker je prosilec zahteval dokumente z navedbo točno določene fizične osebe.
Kot navaja organ v izpodbijani odločbi, v konkretnem primeru ni bilo mogoče uporabiti t. i. instituta delnega dostopa (7. člen ZDIJZ), saj glede na okoliščine konkretne zadeve, iz dokumentacije ne bi bilo mogoče izločiti ali prekriti vsebine osebnih podatkov, ne da bi bila s tem ogrožena njihova zaupnost. Dejstvo je namreč, da je prosilec zahteval podatke z navedbo točno določene fizične osebe, zato tudi s prekritjem osebnih podatkov na zahtevanih dokumentih ne bi mogli zagotoviti anonimnosti posameznikov, na katere se ti podatki nanašajo. V zvezi s tem IP opozarja tudi na sodno prakso, npr. sodba Upravnega sodišča, opr. št. I U 1391/2013-27 z dne 11. 12. 2013, sodba Upravnega sodišča, opr. št. I U 1588/2012-20 z dne 19. 2. 2014, ali sodba Upravnega sodišča, opr. št. I U 684/2014-24 z dne 27. 8. 2014, v katerih je sodišče zavzelo stališče, da anonimizacija ni mogoča v primeru, ko prosilec v zahtevi navede ime in priimek posameznika in zanj zahteva določene podatke. Ob tem IP še dodaja, da je že informacija o tem, da je bil določen posameznik udeležen v nekem upravnem postopku (v konkretnem primeru v postopku ugotavljanja dejanskega bivališča) osebni podatek, ki je varovan in ni dostopen javnosti po ZDIJZ.

IP ob tem še pojasnjuje, da sta tako prvostopenjski organ, kot IP kot pritožbeni organ, v skladu z določbami ZDIJZ, dolžna vsebinsko presoditi le, ali zahtevana informacija izpolnjuje merila za informacijo javnega značaja in je zaradi tega prosto dostopna vsem, lat. erga omnes, ne le prosilcu. Ob doslednem upoštevanju kriterija univerzalnega prosilca je torej lahko odločitev samo univerzalna, kar pomeni, da v postopku po ZDIJZ ni relevanten status prosilca in njegove osebne okoliščine do zadeve(npr. ali je z določenimi osebnimi podatki že seznanjen, ker je bil kot udeleženec/priča/prijavitelj del drugega upravnega postopka, ki ga je vodil organ).

Na podlagi zgoraj navedenega je IP pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali. 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu: 
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:
mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.
namestnica pooblaščenke

Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.
informacijska pooblaščenka