prosilec - Upravna enota Lendava

POVZETEK:

Organ je prosilcu zavrnil dostop do zahtevanih gradbenih dovoljenj zaradi varstva osebnih podatkov. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da zakonito podlago za razkritje osebnih imen fizičnih oseb kot investitorjev v zadevnih gradbenih dovoljenjih predstavlja GZ-1, razen naslovov bivališč investitorjev, podatkov o imenih, priimkih in naslovih drugih fizičnih oseb ter o lastništvu. Zakonito podlago za razkritje zahtevanih osebnih podatkov javnih uslužbencev pa predstavlja 1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Glede javnosti same vsebine gradbenih dovoljenj pa je IP ugotovil, da gre za upravne odločbe, ki so kot take prosto dostopne informacije javnega značaja. Upoštevaje predmet in pritožbene navedbe prosilca je IP pritožbi ugodil.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-269/2024/2

Datum:  9. 8. 2024

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/213 z dne 24. 1. 2023 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18 in 141/22; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 - ZIUOPDVE in 3/22 - ZDeb; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 5. 6. 2024, zoper odločbo REPUBLIKE SLOVENIJE, UPRAVNE ENOTE LENDAVA, Lendava, Trg Ljudske pravice 5, 9220 Lendava – Lendva (v nadaljevanju: organ), št. 091-5/2024-6222-3 z dne 21. 6. 2024, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožbi prosilca …, se ugodi. Odločba REPUBLIKE SLOVENIJE, UPRAVNE ENOTE LENDAVA, št. 091-5/2024-6222-3 z dne 21. 6. 2024, se delno odpravi ter se odloči:

»Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe prosilcu v elektronski obliki posredovati naslednje dokumente:

-       Gradbeno dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta št. 351-427/2014-2 (0513) z dne 16. 1. 2015, na način, da v dokumentu prekrije podatke o:

• naslovu investitorjev (v preambuli, izreku, obrazložitvi in odredbi o vročitvi),

• imenih, priimkih in naslovih drugih fizičnih oseb v odredbi o vročitvi dokumenta;

-       Gradbeno dovoljenje št. 351-524/94-7/RM z dne 23. 10. 1995, na način, da v dokumentu prekrije podatke o:

• naslovu investitorjev (v preambuli, izreku, obrazložitvi in odredbi o vročitvi),

• imenih, priimkih in naslovih drugih fizičnih oseb (v obrazložitvi in odredbi o vročitvi dokumenta;

-       Gradbeno dovoljenje št. 351-386/89-7/DG z dne 26. 12. 1989, na način, da v dokumentu prekrije podatke o:

• naslovu investitorjev (v preambuli, izreku, obrazložitvi in odredbi o vročitvi);

-       Odločbo o gradbenem dovoljenju št. 351-777/84-7/VI z dne 22. 6. 1984, na način, da v dokumentu prekrije podatke o:

• naslovu investitorjev (v preambuli, izreku, obrazložitvi in odredbi o vročitvi),

• podatke o lastništvu v drugem odstavku obrazložitve;

-       Gradbeno dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta št. 351-374/2018-2 (0513) z dne 14. 11. 2018, na način, da v dokumentu prekrije podatke o:

• naslovu investitorjev (v preambuli, izreku, obrazložitvi in odredbi o vročitvi);

-       Gradbeno dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta št. 351-128/2020-2 (0513) z dne 2. 7. 2020, na način, da v dokumentu prekrije podatke o:

• naslovu investitorjev (v preambuli, izreku, obrazložitvi in odredbi o vročitvi).«.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

(1) Prosilec je z zahtevo z dne 30. 5. 2024, zaradi preverjanja informacij, od organa zahteval posredovanje gradbenih dovoljenj za objekte na zemljiščih parc. št. …, vse k.o. …, ter na zemljiščih parc. št. …, obe k.o. ….

(2) Organ je o zahtevi prosilca izdal odločbo št. 091-5/2024-6222-3 z dne 21. 6. 2024 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero jo je zavrnil zaradi varstva osebnih podatkov. V utemeljitev svoje odločitve je navedel, da je prosilec zahteval posredovanje dokumentacije, ki se nanaša na določljive posameznike, tj. lastnike točno določenih nepremičnin. Podatki o tem, da je nekdo (fizična oseba) vložil zahtevo za pridobitev gradbenega dovoljenja, kot tudi podatki iz dokumentacije, ki je predložena v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja, po mnenju organa (lahko) predstavljajo varovan osebni podatek posameznika. Dejstva o tem, ali je posameznik zaprosil za izdajo gradbenega dovoljenja, kako je v zvezi s tem posameznikom tekel postopek in kaj je bilo glede tega posameznika v postopku ugotovljeno, je po mnenju organa mogoče šteti kot osebne podatke posameznika, ki je v obravnavani zadevi z navedbo zemljišč določljiv. V kolikor bi se dovolil dostop prosilcu do informacij glede odločitve organa na točno določenih nepremičninah, bi lahko vsak posameznik (z vpogledom v javno zemljiško knjigo), ugotovil, kdo je lastnik nepremičnine, objekta. Tudi, če se prekrije osebni podatek, to ne pripomore k varovanju osebnih podatkov posameznika. Prekritje osebnih podatkov torej ne more prekriti prepoznavnosti posameznika. Posameznik se lahko identificira, saj je podatek o lastništvu nepremičnine prosto dostopen vsakomur. V zvezi s tem je izpostavil določbe členov 4. (1), 4 (2) in prvi odstavek 6. člena (točka c) Splošne uredbe o varstvu podatkov[1]. Obdelava osebnih podatkov je tako v primeru slednje določbe zakonita le, če obdelavo osebnih podatkov, vrste osebnih podatkov, ki naj se obdelujejo, kategorije posameznikov, na katere se ti podatki nanašajo, namen njihove obdelave in rok hrambe osebnih podatkov ali rok za redni pregled potrebe po hrambi določa zakon, kot to določa drugi odstavek 6. člena Zakona o varstvu podatkov (v nadaljevanju: ZVOP-2). Razkritje je sicer po ZDIJZ dopustno v primerih po tretjem odstavku 6. člena ZDIJZ, kar je v skladu z 74. členom ZVOP-2. Organ tako nadalje ugotavlja, da v delu zahteve, ki se nanaša na posredovanje vseh izdanih gradbenih dovoljenj za objekte na zemljiščih parc. št. …, vse k.o. …, ne gre za primere iz tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, prav tako ne gre za primer iz drugega odstavek 6. člena ZDIJZ. Pri testu interesa javnosti gre za tehtanje, pri katerem je treba presoditi, kdaj prevlada pravica javnosti vedeti nad kakšno pravico oziroma izjemo iz ZDIJZ. Takšno dovoljeno razkritje se nanaša na vprašanje javnega zdravja, javne varnosti, tj. vprašanja, pomembna za širšo javno razpravo. Organ meni, da javni interes glede razkritja dokumentov ni podan, ker niso ogrožene (javne) vrednote, kot so življenje, zdravje, varnost ipd. V delu zahteve, ki se nanaša na zemljišča v k.o. …, pa organ šteje, da gre za zasebnopravno zadevo, zaradi česar potrebe po seznanjanju javnosti ni. V delu zahteve, ki se nanaša na posredovanje vseh izdanih gradbenih dovoljenj za objekte na zemljiščih parc. št. …, obe k.o. …, organ ugotavlja, da se gradbena dovoljenja, ki jih je našel, glasijo na ime določenega … in še na ime druge fizične osebe. V delu, ki se nanaša na …, organ meni, da je podana izjema od varstva osebnih podatkov. V tem delu torej meni, da je interes javnosti za razkritje določene izjeme (osebni podatek) močnejši od interesa, zaradi katerega je določena informacija zavarovana kot izjema. Gre za javnega funkcionarja, torej absolutno javno osebo, poleg tega pa je še tematika zahtevanih podatkov takšna, ki se tiče javnosti (nelegalne gradnje). Ker sta na zahtevanih dokumentih vidna oba posameznika (poslanec in še ena fizična oseba), organ v primeru, da bi dostop dovolil, ne more varovati osebnega podatka druge fizične osebe, ker je še vedno določljiva. Medij namreč zemljišča v zahtevi določi oziroma opiše in je podatek o lastništvu nepremičnine potem prosto dostopen vsakomur. Za drugo fizično osebo organ izjem po drugem in tretjem odstavku 6. člena ZDIJZ ne najde. Nadalje organa navaja, da je potrebno določbe o varstvu osebnih podatkov povezati z določbo 7. člena ZDIJZ, in ugotavlja, da v. danem primeru niti z delnim dostopom do informacij javnega značaja, tj. s vpogledom/prepisom zahtevane dokumentacije z zakritimi osebnimi podatki, ne bi bilo zagotovljeno varstvo osebnih podatkov fizične osebe, saj je ta določljiva že iz same vloge. Anonimizacija podatkov torej ni mogoča, saj se s prekritjem osebnih podatkov ne bi moglo prekriti njene prepoznavnosti. Dejstvo je, da je prosilec zahteval podatke z navedbo zemljišč (parc. št., k.o.), zato se tudi s prekritjem osebnih podatkov fizične osebe ne bi moglo prekriti njene prepoznavnosti.

(3) Prosilec je zoper odločbo vložil pritožbo z dne 5. 6. 2024. Najprej je izpostavil bistveno kršitev pravil postopka. Meni namreč, da odločbe ni mogoče preizkusiti iz razloga, ker je izrek nerazumljiv, saj obrazložitev ne podpira izreka in ker je organ odločal preko meja postavljenega zahtevka. Zapis izreka je razumeti način, da se ne omogoči dostop le do nekaterih dokumentov, ki so bili zahtevani, pri čemer pa je organ dejansko zavrnil zahtevo prosilca v celoti. Nadalje izpostavlja, da navedbe organa na 2. strani obrazložitve odločbe, kjer organ ugotavlja, da se dokumenti za parc. št. …, k.o. …, glasijo na ime … in je interes javnosti za razkritje močnejši od interesa za zavrnitev zahteve prosilca iz razloga izjeme varstva osebnih podatkov, ne podpirajo izreka, po katerem je zahteva zavrnjena v celoti - tudi v delu, za katerega je organ ugotovil, da se nanaša na … in je za razkritje informacije obstaja prevladujoč javni interes (v smislu izjeme od izjeme). Če je podana izjema od izjeme, je treba zahtevano informacijo javnega značaja razkriti. Nad izjemo od izjeme - prevladujočim javnim interesom za razkritje podatka - ne more pretehtati običajna izjema, s čimer zavrnitev zahteve prosilca utemeljuje organ. Nadalje je prosilec navedel, da pri odločanju o dostopu do informacij javnega značaja ni pomembno, kaj prosilec že ve, ali kaj lahko še izve (ali kdo tretji). V zvezi s tem je izpostavil sodbo Upravnega sodišča Republike Slovenije št. I U 409/2021-23 z dne 20. 7. 2022. Organ je tako po oceni prosilca odločal preko meja postavljenega zahtevka, zato meni, da je treba izpodbijano odločbo odpraviti že iz tega razloga, zahtevi prosilca pa v celoti ugoditi in prekriti dele, ki zaradi obstoja eventualne izjeme (varstva osebnih podatkov) ne bi bili prosto dostopni. Poleg navedene sodbe pa je v prid ugoditvi zahtevi prosilca tudi praksa IP. Ta je npr. v mnenju št. 07121-1/2022/591 z dne 1. 6. 2022 med drugim zapisal, da so gradbena dovoljenja in projektna dokumentacija (ki se nanašajo na investitorje - fizične osebe, posameznike) pretežno prosto dostopne informacije javnega značaja, razen podatkov (kot npr. varovani osebni podatki), ki predstavljajo izjeme od prostega dostopa. V zahtevah za dostop do informacij javnega značaja - gradbenih dovoljenjih, ki se nanašajo na fizične osebe, posameznike, je vselej mogoč t.i. delni dostop. Odločitev organa je tako napačna - v nasprotju z namenom 7. člena ZDIJZ. Poleg tega je organ v celoti spregledal v javnem interesu specifično ureditev javnosti podatkov o investitorjih in izdanih gradbenih dovoljenjih, kot je urejena v 78. členu Gradbenega zakona (v nadaljevanju: GZ-1) in v Pravilniku o gradbiščih (3. in 5. člen). Podatki o investitorju, ki so po GZ-1 javni, niso in ne morejo biti kasneje varovani osebni podatki, saj bi se s tem izničil sam namen javnosti podatkov o investitorju in izdanem gradbenem dovoljenju, ki ga zasleduje že GZ-1, dopolnjuje pa ZDIJZ. Da predpisi s področja gradenj bistveno vplivajo na odločanje organov o zahtevah, kot je zahteva prosilca, je v svojem mnenju št. 090-43/2021/2 z dne 26. 4. 2021 zapisalo tudi Ministrstvo za javno upravo v okviru svoje svetovalne vloge po 32. členu ZDIJZ. Organ je tako pri izdaji izpodbijane odločbe napačno porabil materialno pravo, torej 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in 7. člen ZDIJZ, ko je odrekel dostop do zahtevanih gradbenih dovoljenj, kljub temu da je za razkritje celo ugotovil obstoj prevladujočega interesa in da že predpisi s področja gradenj v javnem interesu določajo javnost podatkov o investitorju in izdanem gradbenemu dovoljenju. Po ZDIJZ pa lahko prosilec pridobi celoten dokument – gradbeno dovoljenje, v katerem organ po ustaljeni praksi IP in sodišč prekrije eventualne varovane osebne podatke investitorja ali investitorjev, tiste, ki niso že javni po gradbenih predpisih (osebno ime) oziroma niso javni zaradi prevladujočega javnega interesa (kot je za osebne podatke …/ ugotovil že organ sam).

(4) Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 091-5/2024/6222-5 z dne 11. 7. 2024, poslal v odločanje IP. Pritožbi je priložil spis zadeve št. 091-5/2024/6222 ter zadevna gradbena dovoljenja, ki izhajajo iz izreka te odločbe.

Pritožba je utemeljena.

Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa

(5) IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(6) IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo glede posredovanja zahtevanih gradbenih dovoljenj, torej glede same vsebine teh dovoljenj z javnimi podatki o investitorjih (osebno ime), ne pa tudi glede varovanih osebnih podatkov.

(7) Nadalje IP ugotavlja tudi, da ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ in da z zahtevanimi dokumenti razpolaga v materializirani obliki. Organ jih je namreč posredoval IP. Pogoji za obstoj informacija javnega značaja so torej v obravnavanem primeru izpolnjeni.

(8) Sporno v obravnavanem primeru je, ali je organ odločil pravilno, ko je prosilcu zavrnil dostop do zahtevanih gradbenih dovoljenj na podlagi izjeme od prostega dostopa po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

Izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

(9) V skladu z definicijo osebnega podatka po določilu prve točke 4. člena Splošne uredba o varstvu podatkov pomeni osebni podatek pomeni katerokoli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika.

(10) Upoštevaje definicijo osebnega podatka IP tako ugotavlja, da zadevna gradbena dovoljenja nedvomno obsegajo osebne podatke, saj so investitorji posamezne fizične osebe, poleg tega pa obsegajo dokumenti tudi podatke o imenih, priimkih, delovnih mestih in podpisih posameznih javnih uslužbencev ter podatke o imenih, priimkih in naslovih bivališč drugih fizičnih oseb. Osebne podatke pa sicer predstavljajo tudi druge okoliščine iz teh dokumentov, saj so vezane na posamezne fizične osebe.

(11) IP je tako preveril še, ali je za obdelavo zahtevanih podatkov (posredovanje prosilcu oziroma javnosti) podana ustrezna pravna podlaga. Obdelava osebnih podatkov je namreč zakonita le, če je podana ena od pravnih podlag, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6. Na to pravno podlago se v prvem odstavku 6. člena sklicuje tudi ZVOP-2.

(12) IP ugotavlja, da je v obravnavanem primeru podana zakonska podlaga, da organ prosilcu posreduje določene zahtevane podatke, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(13) Odločitev IP sledi naslednjim ugotovitvam:

·         Zakonito podlago za razkritje zahtevanih osebnih podatkov javnih uslužbencev v skladu s točko (c) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov predstavlja ZDIJZ. V drugem odstavku 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov je namreč določeno, da države članice lahko ohranijo ali uvedejo podrobnejše določbe, da bi prilagodile uporabo pravil te uredbe v zvezi z obdelavo osebnih podatkov za zagotovitev skladnosti s točkama (c) in (e) odstavka 1, tako da podrobneje opredelijo posebne zahteve v zvezi z obdelavo ter druge ukrepe za zagotovitev zakonite in poštene obdelave, tudi za druge posebne primere obdelave iz poglavja IX. V obravnavani zadevi tako ni sporno, da je treba upoštevati določbo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, na podlagi katere se dostop do zahtevane informacije dovoli ne glede na izjeme po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ (torej tudi izjemo varstva osebnih podatkov), če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca oziroma javne funkcije, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače (ti pa v obravnavanem primeru niso podani).

·         Zakonito podlago za razkritje osebnih imen fizičnih oseb, kot investitorjev v zadevnih gradbenih dovoljenjih, predstavlja GZ-1, razen naslovov bivališč investitorjev ter podatkov o imenih, priimkih in naslovih drugih fizičnih oseb (do česar se IP opredeljuje v nadaljevanju). V šestem odstavku 78. člena tega zakona je namreč med drugim določeno, da je na gradbiščni tabli, poleg drugih podatkov, navedeno tudi »osebno ime, če je investitor posameznik«. S tem je že zakonodajalec glede objave osebnih podatkov o investitorju na gradbiščni tabli nakazal javni interes, da sta javnosti že iz preprostega vpogleda na gradbiščno tablo poznana podatka o imenu investitorja. Podatek o investitorju ima posledično poseben status, saj je praviloma enostavno dostopen in v določenih fazah tudi javno objavljen. Posegi v prostor predstavljajo namreč situacijo, ki zadeva širok nabor posameznikov, zaradi česar podatek o tem, kdo je investitor ali kdo bo investitor določene gradnje, načeloma ni podatek, ki bi bil javnosti neznan ali bi bil z zakonom posebej varovan. Navedba investitorja organu tudi omogoča lažje iskanje v evidenci dokumentarnega gradiva, ki se vodi po imenu investitorja, istočasno pa prosilcu ne omogoča seznanitve z drugimi osebnimi podatki investitorja (naslov bivališča, davčna številka, telefonska številka ipd.). Določbam o navedbi osebnega imena investitorja na gradbiščni tabli sledijo tudi določbe Pravilnika o gradbiščih. Glede javnosti same vsebine gradbenih dovoljenj pa IP poudarja, da gre za upravne odločbe, ki so kot take prosto dostopne informacije javnega značaja, kot to izhaja iz posameznih odločb IP, npr. št. 090-140/2015, ki jo je s sodbo št.  I U 1410/2015 potrdilo Upravno sodišče. Gre torej za dokumente, ki so nastali na podlagi oblastvenega postopanja in odločanja občin oziroma upravnih enot pri izvajanju njihovih pristojnosti. Poleg tega pa gre pri gradnji objektov za posege v prostor, zato so podatki javni tudi s tega vidika.

·         Upoštevaje predhodno navedeno ni pravne podlage za razkritje naslovov bivališč fizičnih oseb kot investitorjev, kot tudi ni pravne podlage za razkritje podatkov o imenih, priimkih in naslovih drugih fizičnih oseb (ki niso investitorji) ter podatkov o lastništvu.

(14) IP je tako sledil pritožbenim navedbam glede javnosti podatkov o osebnih imenih investitorjev. Ker se pritožbene navedbe po vsebini nanašajo na te podatke, se IP posebej ne opredeljuje do testa interesa javnosti za osebne podatke, za katere ugotavlja, da so varovani. Ker torej IP ugotavlja, da so zahtevana gradbena dovoljenja v večjem delu javna, test interesa javnosti po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ, upoštevaje pritožbene navedbe, v tem delu ni potreben.

(15) Drugih izjem od prostega dostopa IP po uradni dolžnosti ne ugotavlja, zatrjeval pa jih ni niti organ.

Delni dostop

(16) Ker IP ugotavlja, da je delni dostop, na podlagi določb 7. člena ZDIJZ in 19. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja, mogoč, odločil kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Stranski udeleženci

(17) IP pojasnjuje, da ZDIJZ v a26.a členu določa, da je v postopku z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja ali ponovno uporabo stranka postopka samo prosilec, če je predmet odločanja dostop do podatkov, za katere je z zakonom določeno, da so javni. Navedeno pomeni, da organ v postopek ne pozove stranskih udeležencev (in je edina stranka postopka zgolj prosilec), v tistih primerih, kadar že zakon sam določa, da je določena informacija javna. Ker je IP ugotovil, da so podatki, o dostopu do katerih je odločil, javni po navedenih zakonih (tretji odstavek 6. člena ZDIJZ, GZ-1 in Pravilnik o gradbiščih), v postopek ni pritegnil investitorjev, na katere se nanašajo zahtevana gradbena dovoljenja.

Sklepno

(18) IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag pritožbi prosilca ugodil. V skladu s prvim odstavkom 252. člena ZUP je tako izpodbijano odločbo v tem delu odpravil in sam rešil zadevo, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(19) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (2. točka izreka te odločbe).

(20) Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke

[1] Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Uradni list Evropske unije, št. L 119 z dne 4. 5. 2016).