prosilec - Upravna enota Laško

POVZETEK:

Organ je zavrnil dostop do zahtevanih dokumentov, ker z njimi ne razpolaga. IP po preučitvi pritožbe ugotavlja, da organ z dokumenti, iz katerih bi izhajali odgovori na vprašanja prosilke, ne razpolaga. Organ je v izpodbijani odločbi navedel, da v upravni zadevi ni energetske izkaznice, ob odstopu pritožbe pa je dodatno pojasnil, da je po pregledu dokumentov ugotovil, da se dokument energetska izkaznica za novogradnjo-prizidavo športne dvorane OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice pri organu ne nahaja, saj izdana energetska izkaznica ni pogoj za izdajo uporabnega dovoljenja.  Glede vprašanj, ki se nanašajo na tehnični pregled za novozgrajena igrišča, parkirišča in dovozno cesto ob šoli IP ugotavlja, da je organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe navedel, da dokumenta o tehničnem pregledu v zadevi ni, ker gre za objekt, za katerega tehnični pregled ni potreben.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-461/2024/2

Datum: 10. 12. 2024

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18, 141/22; v nadaljevanju: ZDIJZ), in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 – ZIUOPDVE in 3/22 - ZDeb; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilka), z dne 22. 11. 2024, zoper odločbo Upravne enote Laško, Mestna ulica 2, 3270 Laško (v nadaljevanju: organ), št. 090-9/2024-6220-2, z dne 13. 11. 2024, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.   Pritožba prosilke z dne 22. 11. 2024 zoper odločbo Občine Laško, št. 090-9/2024-6220-2, z dne 13. 11. 2024, se zavrne.

2.   Posebni stroški v postopku reševanja te pritožbe niso nastali.

Obrazložitev:

Organ je dne 18. 10. 2024 prejel zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, s katero prosilka zahteva številko in datum izdaje energetske izkaznice za novogradnjo-prizidavo športne dvorane pri Osnovni šoli Antona Aškerca Rimske Toplice, v povezavi s 333. členom Energetskega zakona-1; kateri organ in kdaj je navedeno izkaznico izdal; veljavnost izkaznice, ali in v kakšni meri je bila upoštevana energetska izkaznica za navedeni objekt pri izdaji uporabnega dovoljenja ter kdaj je bil opravljen tehnični pregled novogradnje – prizidave športne dvorane pri Osnovni šoli Antona Aškerca Rimske Toplice. Dalje prosilka zahteva informacijo javnega značaja, kdaj je bil opravljen tehnični pregled novozgrajenih igrišč, parkirišč in ceste ob Osnovni šoli Antona Aškerca Rimske Toplice in ali je bilo pri izdaji uporabnega dovoljenja za dovozno cesto in parkirna mesta upoštevano odločilo četrtega odstavka 91. člena Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Laško. Navaja, da je neposredna soseda objekta in ima zato pravni interes za pridobitev informacij.

Organ je o zahtevi prosilke dne 13. 11. 2024 odločil z odločbo št. 090-9/2024-6220-2 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero je zahtevo prosilke ugodil v delu, ki se nanaša na datum tehničnega pregleda novogradnje – prizidave športne dvorane pri Osnovni šoli Antona Aškerca Rimske Toplice, tako da je prosilki posredoval prvo stran Zapisnika o tehničnem pregledu št. 351-164/2024-6220-10. V preostalem delu je zahtevo zavrnil iz razloga, da ne razpolaga z zahtevanimi dokumenti.

Prosilka je zoper izpodbijano odločbo vložila pritožbo dne 22. 11. 2024, v kateri navaja, da iz odločbe ni jasno, ali organ nima dokumentov v materializirani obliki, ali taki dokumenti ne obstajajo ali pa jih upravni organ ni pridobil. Iz odločbe tudi ni razvidno, ali obstaja zakonska podlaga, da tehnični pregled ni potreben ali pa ga upravni organ ni izvedel. Prav tako je organ prosilki posredoval samo prvo stran zapisnika o tehničnem pregledu prizidave, zahtevala pa je zgolj datum pregleda, torej če že, naj se ji posreduje celoten zapisnik.

Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilke, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, skupaj z dokumentacijo zadeve, dne 6. 12. 2024, odstopil v odločanje IP.

Pritožba ni utemeljena.

1.     Meje preizkusa s strani pritožbenega organa

IP kot organ druge stopnje je, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilka izpodbija odločbo v celoti.

2.     Erga omnes odločanja o informacijah javnega značaja in odločanje v mejah zahtevka

IP najprej glede navedb prosilke iz zahteve, da ima pravni interes za pridobitev zahtevanih informacij, ker je neposredna soseda OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice, pojasnjuje, da v postopku po ZDIJZ ni pomembno, kdo je prosilec in s kakšnim namenom zahteva informacije, saj dostop do informacij javnega značaja lahko zahteva prav vsakdo. V postopku po ZDIJZ je torej bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in morebiten osebni status. Navedbe prosilke so tako za konkretni postopek nerelevantne.

Dalje IP ugotavlja, da so neutemeljene navede prosilke, da je v svoji zahtevi za dostop do informacij javnega značaja zahtevala zgolj datum oprave tehničnega pregleda za novogradnjo-prizidavo OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice in da bi ji organ moral posredovati celoten zapisnik, ne samo prvo stran. Prosilka v pritožbi ne more širiti ali spremeniti svoje zahteve za dostop do informacij javnega značaja. Skladno s 133. členom ZUP in z načelom dispozitivnosti lahko stranka v okviru uvedenega upravnega postopka razpolaga s svojim zahtevkom zgolj do odločitve oziroma do izdaje odločbe na prvi stopnji. Ko je postopek uveden, lahko stranka do izdaje odločbe na prvi stopnji razširi ali spremeni postavljeni zahtevek ne glede na to, ali ima razširjeni oziroma spremenjeni zahtevek isto pravno podlago ali ne, če se tak zahtevek opira na iste bistvene sestavine dejanskega stanja in če je organ pristojen za njegovo reševanje (133. člen ZUP).

IP pojasnjuje, da lahko kot pritožbeni organ v pritožbenem postopku odloča le v mejah zahtevka, o katerem je bilo odločeno z izpodbijano odločbo. Odločanje IP preko zahteve prosilke bi pomenilo odločanje preko zahtevka. Tako prvostopenjski organ, kot tudi IP sta namreč vezana na zahtevo prosilke in ne smeta odločati preko meja zahtevka.[1] Vsebina zahtevka, ki ni bila predmet izpodbijane odločbe in o kateri organ na prvi stopnji ni odločal, tako ne more biti predmet presoje IP kot pritožbenega organa.

3.     Informacija javnega značaja

Predmet tega pritožbenega postopka je vprašanje, ali zahtevane informacije predstavljajo informacijo javnega značaja v skladu s 4. členom ZDIJZ. Informacija javnega značaja je po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Kot izhaja iz navedene določbe in tudi določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«.

Organi so dolžni omogočiti prosilcem dostop le do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvarjati novih dokumentov, zbirati informacij, pripravljati pojasnil, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. To izhaja tudi iz stališča Upravnega sodišča RS v sodbi opr. št. III U 139/2021-19 z dne 13. 1. 2022, ko je zapisalo, da lahko organ kot informacijo javnega značaja prosilcu posreduje zgolj dokument v materializirani obliki, kot se hrani pri organu. Prosilec ima po ZDIJZ pravico zahtevati dokumente, s katerimi organi zavezanci dejansko razpolagajo. Smisel dostopa do informacij javnega značaja je sicer treba iskati v javnem in odprtem delovanju organa, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko obstajajo. IP tako poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati.

Navedeno pomeni, da na primer vloga, s katero se zahteva, da organ odgovori na vprašanja oziroma pripravi pojasnilo, obrazložitev ipd., ne predstavlja zahteve za dostop do informacij javnega značaja. IP pojasnjuje, da ZDIJZ, ki omogoča pritožbo k IP, ne omogoča oziroma predvideva pravice do odgovorov in pojasnil ter podobnega. Podajanje pojasnil in odgovarjanje prosilcem na prejeta vprašanja tako ne pomeni odločanja v postopku po ZDIJZ. Organi v postopku po ZDIJZ na vprašanja niso dolžni odgovarjati, če pa to storijo, njihovi odgovori niso predmet pritožbenega postopka po ZDIJZ. Organi torej niso dolžni odgovarjati na vprašanja v okviru postopka po ZDIJZ, razen takrat, ko le-ti izhajajo iz že obstoječega dokumenta – v takem primeru organ prosilcu posreduje predmetni dokument. IP ugotavlja, da je prosilka v zahtevi postavila več vprašanj, zato je potrebno razjasniti, ali odgovori na vprašanja izhajajo iz že obstoječih dokumentov, saj v nasprotnem primeru organ ni zavezan k posredovanju informacij po postopku po ZDIJZ (ni zavezan k odgovarjanju na vprašanja po ZDIJZ). V tem oziru so neutemeljene tudi navedbe prosilke v pritožbi, da je zahtevala datum oprave tehničnega pregleda za prizidavo športne dvorane, organ pa ji je posredoval prvo stran zapisnika. IP ugotavlja, da je organ pravilno posredoval zahtevano informacijo, ki izhaja iz prve strani zapisnika (prosilka namreč ni zahtevala zapisnika o tehničnem pregledu, ampak zgolj datum oprave tehničnega pregleda).

IP po pregledu spisovne dokumentacije in pojasnil organa ne dvomi v to, da organ z dokumenti, iz katerih bi izhajali odgovori na vprašanja prosilke, ne razpolaga.

Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane odločbe se zahteva prosilke nanaša na dve zaključeni in pravnomočni upravni zadevi, in sicer prva glede uporabnega dovoljenja za novogradnjo-prizidavo športne dvorane k OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice, druga pa glede uporabnega dovoljenja za funkcionalni kompleks-igrišča in parkirišča ob navedeni šoli.

Organ je v izpodbijani odločbi navedel, da v upravni zadevi ni energetske izkaznice, ob odstopu pritožbe pa je dodatno pojasnil, da je po pregledu dokumentov ugotovil, da se dokument energetska izkaznica za novogradnjo-prizidavo športne dvorane OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice pri organu ne nahaja. Kot pojasnjuje organ ob odstopu pritožbe in čemur pritrjuje IP, pravna podlaga, ki jo zatrjuje prosilka za energetsko izkaznico (333. člen EZ-1), ne velja več[2] in izdana energetska izkaznica ni pogoj za izdajo uporabnega dovoljenja.

Glede vprašanj, ki se nanašajo na tehnični pregled za novozgrajena igrišča, parkirišča in dovozno cesto ob OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice IP ugotavlja, da je organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe navedel, da dokumenta o tehničnem pregledu v zadevi ni, ker gre za objekt, za katerega tehnični pregled ni potreben. Kot je ob odstopu pritožbe dodatno pojasnil organ, gre v primeru manjkajočih površin šole-funkcionalni kompleks za manj zahteven objekt, za katerega izvedba posebnega ugotovitvenega postopa in tehničnega pregleda ni potrebna, zato ga organ ni opravil in s takim dokumentom ne razpolaga.

Prav tako je organ ob odstopu pritožbe glede odgovora na vprašanje o upoštevanju občinskega odloka pojasnil, da upravni organ pri izdaji uporabnega dovoljenja ni preverjal upoštevanje določila 91. člena Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Laško, saj mora biti to preverjeno v mnenju Občine Laško o skladnosti s prostorskim aktom, ki se predloži v postopku izdaje gradbenega dovoljenja.

IP tako nima nikakršnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da zahtevani dokumenti pri organu ne obstajajo, poleg tega IP tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z dokumenti razpolaga, vendar jih v celoti ne posreduje oziroma ne želi posredovati prosilcu (2. odstavek 10. člena ZInfP).  IP še poudarja, da namen postopka po ZDIJZ ni preverjanje pravilnosti in zakonitosti poslovanja organov, temveč presoja, ali zahtevani dokument obstaja in ali gre za informacijo javnega značaja, glede katere velja prosti dostop. V pritožbenem postopku je tako IP ugotovil, da organ z zahtevanimi informacijami ne razpolaga, kar pomeni, da niso izpolnjeni vsi pogoji za obstoj informacije javnega značaja po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ.

4.     Sklepno

Na podlagi vsega navedenega je IP zaključil, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena. Ker je pritožba neutemeljena, jo je IP na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali (2. točka izreka te odločbe).

Ta odločba je skladno s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – UPB, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20 – ZFRO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Saša Benčič, univ. dipl. prav.

Svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke

[1] Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi, št. I U 817/2015-7 z dne 3. 9. 2015.

[2] Navedeni člen Energetskega zakona je razveljavil Zakon o učinkoviti rabi energije.