prosilec - Upravna enota Kranj

POVZETEK:

IP je v pritožbenem postopku odločal o pritožbi stranskega udeleženca zoper odločitev organa, da se prosilcu dovoli delni dostop do dokumentov iz postopka izdaje gradbenega dovoljenja, pri čemer je ta postopek še v teku. IP je ugotovil, da je organ storil bistveno kršitev pravil upravnega postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP, saj se odločbe ne dá preizkusiti. Organ se namreč ni dovolj konkretno opredelil do zahtevanih oziroma presojanih dokumentov, pri čemer ne v izreku in ne v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni navedel in ni točno pojasnil, katere varovane osebne podatke je prekril na posameznem dokumentu. 

ODLOČBA:

Številka: 090-156/2021/3

Datum:  1. 7. 2021

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16 in 7/18; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter prvega in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju: ZUP) o pritožbi ………………………(v nadaljevanju: stranski udeleženec), z dne 13. 4. 2021, zoper odločbo Upravne enote Kranj, Slovenski trg 1, 4000 Kranj (v nadaljevanju: organ), št. 090-16/2021-6 z dne 29. 3. 2021, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

ODLOČBO:

1. Pritožbi stranskega udeleženca z dne 13. 4. 2021 se ugodi in se odločba Upravne enote Kranj, št. 090-16/2021-6 z dne 29. 3. 2021 odpravi ter se zadeva vrne organu v ponovni postopek. Organ prve stopnje mora o zadevi odločiti najpozneje v 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.

2. Zahteva stranskega udeleženca za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

Prosilec je dne 2. 3. 2021 pri organu vložil zahtevo, v kateri je navedel, da je po naključju pridobil informacijo, da naj bi investitor ………….v neposredni bližini njegovega zemljišča, in sicer na parceli št. …………..začel graditi……………. V zvezi s tem pri organu teče postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja, o katerem prosilec ni bil obveščen v skladu s 36. členom Gradbenega zakona. Številka, pod katero teče postopek, mu ni znana. Zaradi zaščite svojih pravic in pravnih koristi, prosilec v skladu z ZDIJZ organ prosi, da mu omogoči vpogled v vse dokumente, ki so doslej nastali v omenjenem postopku pridobitve gradbenega dovoljenja (predvsem zahteva investitorja za izdajo gradbenega dovoljenja z vsemi prilogami po 35. členu GZ, mnenja, soglasja, zapisniki in drugi dokumenti, ki jih je izdal organ). Prosilec je še navedel, da organ prosi, da ga v najkrajšem času obvesti, kje in kdaj lahko prevzame zaprošene listine.

Organ je prosilca dne 10.3. 2021 pozval k dopolnitvi zahteve, in sicer, ker v zahtevi ni jasno opredeljena informacija, s katero se želi prosilec seznaniti ter ni opredeljeno, na kakšen način se želi prosilec seznaniti z vsebino zahtevane informacije.

Prosilec je zahtevo dne 16. 3. 2021 dopolnil, pri čemer je navedel, da želi pridobiti naslednje dokumente:

• vabilo upravnega organa k udeležbi, ki je bilo vročeno investitorju, vključno s pravnim poukom, da mora vabilo namestiti na lahko dostopnem in vidnem mestu na nepremičnini, ki je predmet zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja,
• povratnico, ki naj bi izkazovala, da je bilo vabilo vročeno pooblaščenki investitorja dne 11. 2. 2021,
• pisno sporočilo investitorja, da je dne 12. 2. 2021 vabilo namestil na vidno mesto na predmetni nepremičnini,
• barvno fotografijo, ki naj bi dokazovala, da je vabilo namestil na vidno mesto,
• zahtevo investitorja za izdajo gradbenega dovoljenja……………….. Prosilec je dalje navedel, da želi informacije iz 1. – 4. tč. zgoraj prejeti v obliki fotokopije, iz 5. tč. zahteve zgoraj pa v obliki vpogleda pri organu.

Organ je s pozivom št. 090-16/2021-4 z dne 17. 3. 2021 v postopek kot potencialnega stranskega udeleženca pritegnil…………….. Ta se je na poziv organa dne 22. 3. 2021 odzval in priglasil stransko udeležbo v postopku dostopa do informacij javnega značaja (dalje stranski udeleženec).

O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo št. 090-16/2021-6 z dne 28. 3. 2021, s katero je zahtevi delno ugodil. V izreku odločbe je organ navedel, da se zahtevi za posredovanje podatkov v postopku izdaje gradbenega dovoljenja za…………….., in sicer vabila upravnega organa k udeležbi, povratnice o vročitvi vabila, pisnega sporočila investitorja o namestitvi vabila, fotografije o namestitvi in zahteve investitorja za izdajo gradbenega dovoljenja za…………., delno ugodi, tako, da se po dokončnosti odločbe posreduje fotokopije zgoraj navedenih dokumentov, pri čemer se v dokumentih prekrije varovane osebne podatke. Posebni stroški v postopku niso bili zaznamovani. V obrazložitvi odločbe je organ pojasnil potek postopka, povzel določbe ZDIJZ glede definicije informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ in navedel, da je iz evidence dokumentarnega gradiva razvidno, da organ vodi postopek izdaje gradbenega dovoljenja………………. Organ navaja, da se v skladu s 6. členom Odloka o začasnih ukrepih za zmanjšanje tveganja okužbe in preprečevanja širjenja nalezljive bolezni COVID-19 v upravnih zadevah (Uradni list RS, št. 34/2021) pregledovanje dokumentov v prostorih organa ne izvaja, če se stranki ali drugi osebi, ki izkaže pravni interes, lahko pošlje kopija dokumentov zadeve. Zato se prosilcu po dokončnosti te odločbe posreduje vse v izreku navedene dokumente s prekritimi varovanimi osebnimi podatki, torej tudi zahtevo investitorja za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo………….., za katero je sicer želel osebni vpogled pri upravnem organu. Navaja še, da se iz omenjenih razlogov tudi stranskemu udeležencu odločba le vroči. Dalje povzema zakonsko ureditev 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in definicijo osebnega podatka po ZVOP-1 ter dodaja, da se osebni podatki lahko obdelujejo, če obdelavo in osebne podatke, ki se lahko obdelujejo, določa zakon. Če organ nima zakonske podlage za obdelavo oz. razkritje osebnih podatkov, je zavezan k uporabi izjeme varstva osebnih podatkov iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ je v postopku preverjanja ugotovil, da z informacijami, ki jih je zahteval prosilec, sicer razpolaga, a da zahtevane informacije vsebujejo več osebnih podatkov v smislu 1. točke 6. člena ZVOP-1 in jih je potrebno varovati v skladu v ZVOP-1 in ZDIJZ. Sklicuje se na pravilo delnega dostopa iz 7. člena ZDIJZ in navaja, da je na tej podlagi izvedel delni dostop do dokumentov tako, da je prekril varovane osebne podatke, kot je razvidno iz izreka odločbe.

Zoper odločbo organa št. 090-16/2021- 6 z dne 28. 3. 2021 je dne 13. 4. 2021 pritožbo vložil stranski udeleženec (dalje izpodbijana odločba). Predlaga, da IP njegovi pritožbi ugodi in dostop do zahtevanih informacij v celoti zavrne, plačilo stroškov pa naloži prosilcu. Sklicuje se na izjemo varstva upravnega postopka po 7. tč. prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in pojasnjuje, da je prosilec v postopku izdaje gradbenega dovoljenja vložil vlogo za priglasitev stranske udeležbe, ki jo je upravna enota (organ) zavrnila, saj je prosilec zamudil rok. Po prejemu odločbe upravne enote o zavrnitvi stranske udeležbe, je prosilec vložil zahtevo po ZDIJZ. Iz zahtevanih informacij je razvidno, da se te nanašajo na dokumentacijo, ki je vezana na objavo vabila, saj prosilec zahteva listine, ki so navedene v obrazložitvi sklepa upravne enote in ki so bile razlog, da je bila njegova priglasitev stranske udeležbe zavrnjena. Jasno je, da prosilec to dokumentacijo potrebuje za vodenje nadaljnjih pravnih postopkov vezanih na priglasitev stranske udeležbe. Še več, z zahtevo se želi seznaniti z vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja, čeprav je organ v sklepu jasno zapisal, da se v postopek izdaje gradbenega dovoljenja ne more vključiti. Upravna enota (organ) z izdajo gradbenega dovoljenja »čaka« do trenutka, ko bo dokončno rešena vloga prosilca glede priglasitve stranske udeležbe, s posredovanjem zahtevane dokumentacije po ZDIJZ pa bo prosilec pridobil dokumentacijo, ki jo bo nedvomno uporabil v nadaljnjih  pravnih postopkih glede sklepa o zavrnitvi stranske udeležbe in na ta način zavlekel sam postopek. Stranski udeleženec dodaja, da so bile vse listine sestavljene in pridobljene izključno zaradi konkretnega upravnega postopka. Posredovanje teh listin prosilcu bo vsekakor privedlo do zastojev in motenj v upravnem postopku, s čimer bi tako prišlo do škodovanja izvedbi konkretnega postopka. Gre za izkaz dejanske škode, zaradi katere bi bil ogrožen sam upravni postopek (poleg seveda interesov pritožnika kot investitorja), upravni organ namreč ne bo mogel ravnati skladno s prvim odstavkom 222. člena ZUP (rok za odločbo). Skladno z vsem navedenim je po mnenju stranskega udeleženca v konkretnem primeru izkazana izjema po 7. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zaradi katere je treba zahtevo prosilca po posredovanju informacij javnega značaja v celoti zavrniti. Nadalje navaja, da gre pri zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja poleg navedenega še za avtorsko delo, zaradi česar je posredovanje te dokumentacije tudi v nasprotju z ZASP. Ni namreč dvoma, da pri strokovno/tehnični dokumentaciji, kot je zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja s prilogami, gre za avtorsko delo, saj jo kot takšno opredeljuje definicija 5. člena ZASP. Pravica reproduciranja je glede na 23. člen ZASP v povezavi z 21. in 15. členom ZASP ena od materialnih avtorskih pravic. ZASP določa, da je uporaba avtorskega dela dopustna le, če je avtor v skladu z ZASP in pod pogoji, ki jih je določil, prenesel ustrezno materialno avtorsko pravico (2. odstavek 21. člena ZASP). Uporaba dela v telesni obliki predstavlja zlasti pravico reproduciranja, to je izključno pravico, da se delo fiksira na materialnem nosilcu, zlasti v obliki grafičnega razmnoževanja in shranitve v elektronski obliki. V konkretnem primeru avtor zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja ni prenesel materialnih avtorskih pravic in posledično omogočil organu reproducirati njegovo avtorsko delo, zato po mnenju stranskega udeleženca niso izpolnjeni pogoji, pod katerimi bi se lahko avtorsko delo reproduciralo na način, da ga organ posreduje kot informacijo javnega značaja, zaradi česar bi moral organ zahtevo prosilca zavrniti tudi iz tega razloga.

Stranski udeleženec je dne 13. 4. 2021 podal še dopolnitev pritožbe. Navaja, da zahtevi prosilca v celoti nasprotuje in da gre za zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja. Zahteva prosilca nima nič skupnega z namenom ZDIJZ in v Ustavi priznane pravice vsakogar do informacij javnega značaja. Prosilec ni kdorkoli, pač pa je posredni sosed njegove nepremičnine, glede katere se na Upravni enoti Kranj vodi postopek izdaje gradbenega dovoljenja za gradnjo hleva na njegovi zaščiteni kmetiji. Navaja, da ima s prosilcem žal že dolgo zgodovino nespoštovanja njegove zaščitene kmetije in ga je moral že nekajkrat v tem pogledu odločno opozoriti, da opusti samovoljno poseganje v njegovo lastninsko pravico z nedovoljenimi imisijami in neposrednimi posegi. Prosilec dobro ve, da gre za upravni postopek, ki je začet s strani stranskega udeleženca. S sklicevanjem na ZDIJZ želi pridobiti dokumente iz upravnega spisa, ki je nastal na tej podlagi. Teh podatkov po ZUP ne more pridobiti, saj do njih ni upravičen. Zahteva prosilca je v nasprotju z namenom pravice dostopa do informacij javnega značaja in v nasprotju z namenom ZDIJZ. Prosilec točno ve, da gre za upravni postopek, znani so mu vsi varovani osebni podatki, za katere izpodbijana odločba zahteva, da se prekrijejo. Takšna anonimizacija je seveda ničelna, saj prosilec dobro ve, da gre za postopek začet s strani stranskega udeleženca in prav zato zahteva iz tega spisa dokumente, da bi jih uporabil zoper njega. Praksa IP in upravnega sodišča je ustaljena in jasna: ni pravne podlage za razkritje osebnih podatkov v zvezi z določenim posameznikom v konkretnem primeru (na primer odločba IP št. 090-229/2020 z dne 29. 10. 2020). Delnemu dostopu v takšnem primeru ni mesta in gre pri izpodbijani odločbi za nezakonito odločitev. Ni kršena samo določba 3. tč. prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ampak tudi 5.a člen ZDIJZ, saj ti dokumenti prosilcu niso dostopni niti v samem postopku izdaje gradbenega dovoljenja. Navaja še, da izpodbijana odločba določa, da se dokumenti posredujejo prosilcu po dokončnosti odločbe, na koncu izpodbijane odločbe pa so kot priloge našteti prav tisti dokumenti, ki naj bi bili posredovani prosilcu šele po dokončnosti. Izrek je torej v nasprotju z vsebino izpodbijane odločbe, posredovanje dokumentov pred dokončnostjo pa je nezakonito in nedopustno. Enako velja za odredbo o vročiti na koncu izpodbijane odločbe, kjer je naveden prosilec in stranski udeleženec s polnimi osebnimi podatki. Ta nezakonitost z zapisom odredbe o vročitvi na sami odločbi pove, kako nesmiselna je vsakršna anonimizacija podatkov, ki naj bi jih dobil prosilec, ko pa tu znova, celo uradno dobi potrditev o konkretni osebi, o konkretno določenem posamezniku in konkretnem primeru. Stranski udeleženec IP predlaga, da njegovi pritožbi v celoti in stroškovno ugodi.

Organ je pritožbo stranskega udeleženca dne 15. 4. 2021 posredoval v izjasnitev prosilcu, ki nanjo v postavljenem roku ni odgovoril.

Pritožbo stranskega udeleženca je organ dne 5. 5. 2021, z dopisom št. 090-16/2021-10, odstopil v obravnavo IP. Navedel je, da je pritožba dovoljena, pravočasna in vložena po upravičeni osebi. Skupaj s pritožbo je organ IP posredoval tudi spis upravne zadeve.

Pritožba je utemeljena.

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik, v konkretnem primeru stranski udeleženec, izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da stranski udeleženec izpodbija odločbo organa v celoti.

IP uvodoma ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ. Sporno v obravnavanem primeru je, ali je organ prosilcu pravilno delno omogočil dostop do zahtevanih informacij, ali pa so podane izjeme od prostega dostopa, na kar se v pritožbi sklicuje stranski udeleženec.

IP je ugotovil, da je organ storil bistveno kršitev pravil upravnega postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP, saj se odločbe ne dá preizkusiti. Organ se namreč ni dovolj konkretno opredelil do zahtevanih oziroma presojanih dokumentov, pri čemer ne v izreku in ne v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni navedel in ni točno pojasnil, katere varovane osebne podatke je prekril na posameznem dokumentu. Povedano drugače, ker organ ni določno opredelil (po posameznih dokumentih), kaj je štel kot varovane osebne podatke, iz izpodbijane odločbe ni razvidno, v katerem delu je zahtevo prosilca delno zavrnil. Razlogi za zavrnitev dostopa do zahtevanih dokumentov v obrazložitvi izpodbijane odločbe so ob tem navedeni splošno, pri čemer je organ zgolj povzel zakonske določbe glede varstva osebnih podatkov, tega pa ni apliciral na konkreten primer, zato posledično ni jasno, na katera dejstva in izvedene dokaze je organ oprl svojo odločitev, da je treba zahtevo prosilca delno (in ne npr. v celoti) zavrniti.

Organ torej ni ugotovil vseh dejstev, ki so pomembna za odločitev v predmetni zadevi, kar pomeni, da ni upošteval načel in določb ZUP. Ker je organ s tem bistveno kršil pravila upravnega postopka (7. točka drugega odstavka 237. člen ZUP), je IP odločil, da zadevo vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje.

Ker je IP kot drugostopenjski organ, enako kot organ prve stopnje, dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, je dolžan upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka iz 14. člena ZUP. Postopek je torej treba voditi hitro, kar pomeni tudi s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. IP je ocenil, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil organ prve stopnje, ki razpolaga z vsemi zahtevanimi dokumenti in tudi podrobno pozna vsa relevantna dejstva v zvezi s temi dokumenti.

V skladu s tretjim odstavkom 251. čl. ZUP mora organ druge stopnje, kadar odpravi izpodbijano odločbo in zadevo vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje, s svojo odločbo opozoriti organ prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek, organ prve stopnje pa mora vseskozi ravnati po tej odločbi in brez odlašanja, najpozneje pa v 30 dneh od prejema zadeve, izdati novo odločbo, zoper katero ima stranka pravico pritožbe.

Organ je v ponovljenem postopku dolžan v skladu z načelom materialne resnice ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo (8. člen ZUP). Pred izdajo odločbe mora organ strankam omogočiti, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi (prvi odstavek 138. člena ZUP). Obliko, način izdaje in sestavne dele upravne odločbe ureja ZUP v členih 210 do 218. Vsebino izreka določa ZUP v 213. členu, vsebina obrazložitve upravne odločbe pa v 214. členu ZUP. V izreku odločbe se odloči o predmetu postopka in o vseh zahtevkih strank. Izrek je najpomembnejši del odločbe, ker med vsemi sestavnimi deli edini pridobi status dokončnosti, pravnomočnosti in izvršljivosti. Po sodbi Vrhovnega sodišča št. U 1549/93-5 postane pravnomočen le izrek odločbe in le-ta ima pravne učinke vse dotlej, dokler ni na zakonit način odločba odpravljena ali razveljavljena. Izrek mora biti kratek in določen (jasen oziroma nedvoumen. Izrek se kljub načelni kratkosti ne sme sklicevati na materialne predpise, temveč mora predstavljati samostojno podlago za izvršbo. Če izrek ni jasen oziroma določen, ker se sklicuje le na skladnost z zakonom, pravice in obveznosti prosilca pa (ni)so natančneje razvidne samo iz obrazložitve, je odločba nezakonita. Namen določbe 214. člena ZUP, ki določa, kaj mora obsegati obrazložitev odločbe, pa je med drugim omogočiti preizkus odločbe v pritožbenem postopku. Obrazložitev avtoritativne odločitve je eden poglavitnih pravil upravnega (procesnega) prava v smislu omejevanja nadrejene oblasti in njene zlorabe. Prav tako bi lahko pravico do obrazložitve šteli kot del pravice do poštenega obravnavanja oz. postopka po 6. členu Evropske konvencije o človekovih pravicah (Svet Evrope). Obrazložitev je nujna zlasti zato, da stranka lahko uveljavi pravna sredstva in da pritožbeni oziroma pristojni organ lahko preveri zakonitost in pravilnost izpodbijane rešitve. Šele obrazložitev namreč pojasni, zakaj je organ odločil, kot sledi iz izreka.

V ponovljenem postopku je organ dolžan najprej jasno opredeliti (tako v izreku kot v obrazložitvi odločbe), kateri posamezni dokumenti so bili predmet njegove presoje z vidika določb prvega odstavka 4. člena ZDIJZ v povezavi z določbo prvega odstavka 1. člena ZDIJZ. V povezavi s tem se mora opredeliti do vsakega posameznega dokumenta posebej (npr. pri zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja se mora opredeliti tudi do prilog, ki so sestavni del zahteve in pojasniti, ali je pod zahtevo prosilca štel tudi te dokumente oz. če jih ni, zakaj jih ni).

V zvezi z izjemami od prostega dostopa se je organ skliceval na izjemo varstva osebnih podatkov, pri čemer v izpodbijani odločbi ni navedel, katere podatke na presojanih dokumentih je štel kot varovane osebne podatke (npr. ime in priimek, naslov prebivališča,..). V zvezi z izjemo varstva osebnih podatkov IP v konkretnem primeru opozarja, da se zahteva za gradbeno dovoljenje, ki je predmet presoje, nanaša na predvideno gradnjo………….., stranski udeleženec pa v pritožbi sam navaja, da je lastnik zaščitene kmetije. V povezavi s tem IP pojasnjuje, da je v postopkih že večkrat odločil, da osebni podatki izvajalcev kmetijske dejavnosti, ki so v zvezi s to dejavnostjo, ne uživajo varstva osebnih podatkov (tako npr. mnenje IP št. 07120-1/2020/522 z dne 25. 9. 2020[1] in mnenje IP št. 07120-1/2020/249 z dne 26. 2. 2020[2]). Da gre pri nosilcih kmetijske dejavnosti za podatke, ki niso varovani, izhaja tudi iz 169. člena Zakona o kmetijstvu, ki določa, da so ti podatki javni, razen če zakon določa drugače. Organ se je v ponovljenem postopku dolžan do izjeme varstva osebnih podatkov opredeliti tudi s tega vidika. Če bo ugotovil, da presojani osebni podatki niso v zvezi z izvajanjem kmetijske dejavnosti (in da gre posledično za varovane osebne podatke), pa bo moral dalje presojati še, ali je do njih možen delni dostop v smislu 7. člena ZDIJZ. Stranski udeleženec namreč v pritožbi delnemu dostopu nasprotuje in navaja, da anonimizacija v konkretnem primeru ni možna.

Na podlagi tako izvedenega ugotovitvenega postopka bo organ lahko določno opredelil izrek odločbe (213. člen ZUP). V izreku odločbe morajo biti posamično navedeni konkretni dokumenti, ki so predmet presoje in niso prosto dostopni, ker predstavljajo izjemo po ZDIJZ, oziroma v katerem delu se prekrijejo informacije, ki predstavljajo izjemo (npr. v dokumentu št. … se prekrije ime in priimek posameznika, ipd.). Takšen izrek omogoča določljivost in izvršljivost, ki zadosti zakonskim normam in pravni varnosti, do katere je prosilec upravičen. Kot že navedeno, pravnomočen oziroma dokončen in izvršljiv postane le izrek, zato mora biti ta jasen, razumljiv in določen.

V izreku je treba navesti tudi obliko, v kateri bo prosilcu posredovana zahtevana informacija javnega značaja, in odločiti o stroških postopka. Načini seznanitve prosilca izhajajo iz določb drugega odstavka 5. člena in drugega odstavka 17. ZDIJZ. Organ nima pravice prosilcu odreči pravice do oblike, v kateri želi prejeti zahtevano informacijo. Edino omejitev, ki vpliva na obliko informacije, predstavlja določba drugega odstavka 25. člena ZDIJZ, po kateri lahko prosilec dobi samo vpogled v informacijo, ki je zavarovana skladno z zakonom, ki ureja avtorsko pravico. Vezanost organa na prosilčevo izbiro oblike, v kateri želi prejeti informacije, izhaja tudi iz 14. člena Uredbe.

V povezavi s tem IP opozarja tudi na vprašanje varstva avtorskega dela (projektne dokumentacije), ki ga v pritožbi prav tako zatrjuje stranski udeleženec. IP je sicer že večkrat odločil, da projektna dokumentacija, ki je sestavni del izdanega gradbenega dovoljenja, ne uživa avtorskega varstva, ker gre za uradno besedilo z upravnega področja (tako npr. odločbe IP št. 090-143/2016 z dne 22. 7. 2016, št. 090-144/2016 z dne 22. 7. 2016, št. 090-168/2019/6 z dne 12. 8. 2019, 090-61/2016 z dne 21. 9. 2016), takšno pa je tudi stališče sodne prakse (I U 1410/2015-18 z dne 9. 6. 2016) v zvezi z odločbo IP št. 090-140/2015/11 z dne 1. 9. 2015). Vendar pa se mora organ v ponovljenem postopku do tega vprašanja opredeliti ter ugotoviti, ali gre v konkretnem primeru za avtorsko delo, ali to delo uživa avtorsko pravno varstvo ter posledično, ob predpostavki, da druge zakonske izjeme od prostega dostopa niso podane, na kakšen način se prosilec lahko seznani z njim. Obstoj varovanega avtorskega dela namreč po ZDIJZ ni zakonska izjema, zaradi katere lahko organ dostop zavrne, ampak je omejen le način seznanitve (v skladu z drugim odstavkom 25. člena ZDIJZ organ prosilcu omogoči vpogled).

Ker stranski udeleženec kot pritožnik v pritožbi zatrjuje, da je organ kršil varstvo osebnih podatkov že s tem, ko ga je pritegnil v postopek, s čimer je prosilcu razkril njegove osebne podatke, IP pojasnjuje, da 44. člen ZUP določa, da mora organ ves čas po uradni dolžnosti skrbeti za to, da so v postopku udeleženi vsi, na katerih pravice ali pravne koristi, bi lahko vplivala odločitev organa in jim omogočiti udeležbo v postopku. Če se te osebe na poziv odzovejo in vstopijo v upravni postopek, imajo, v skladu s tretjim odstavkom 43. člena ZUP, v postopku enake pravice in dolžnosti kot stranka, če zakon ne določa drugače. Povedano drugače, tako prosilec kot stranski udeleženec postaneta stranki upravnega postopka (z nasprotujočimi si interesi), osebni podatki posameznikov, ki se v zvezi s tem obdelujejo za vodenje postopka, pa v odnosu drug do drugega niso varovani (tako, kot se ima stranski udeleženec pravico seznaniti z identifikacijskimi osebnimi podatki prosilca, ki so potrebni za vodenje samega postopka – npr. za izdajo odločbe, vročitev le – te,…ima tudi prosilec pravico seznaniti se s temi podatki stranskega udeleženca). ZUP v čl. 125. in dalje namreč natančno določa potek postopka pred izdajo odločbe, v 212. členu pa med drugim določa, da mora biti v uvodu odločbe navedeno osebno ime stranke, odločba pa se po 87. členu ZUP osebno vroči vsem strankam postopka (torej v konkretnem primeru tako prosilcu kot stranskemu udeležencu). Organ torej s pritegnitvijo stranskega udeleženca v postopek ni kršil določb glede varstva osebnih podatkov, obdelava le – teh pa je bila nujna v zvezi z vodenjem postopka dostopa do informacij javnega značaja.

IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag ugodil pritožbi stranskega udeleženca ter izpodbijano odločbo, na podlagi prvega in tretjega odstavka 251. člena ZDIJZ, odpravil in zadevo vrnil organu v ponovni postopek, v katerem bo moral organ pri ponovnem odločanju pravilno ugotoviti dejansko stanje, pri tem pa upoštevati določbe ZDIJZ in ZUP.

V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka.

Na podlagi prvega odstavka 113. člena ZUP gredo stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnino za škodo, ki nastane pri ogledu ipd.) v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. Obravnavani pritožbeni postopek se je začel na pritožbo stranskega udeleženca, tako da ta sam nosi svoje stroške postopka, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (3. točka izreka te odločbe).

Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah[3] oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor. 

Postopek vodila:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica pooblaščenke

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka

[1] Dostopno tu: https://www.ip-rs.si/mnenja-gdpr/6048a64132499

[2] Dostopno tu: https://www.ip-rs.si/mnenja-gdpr/6048a57a30db1

[3] Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20 - ZFRO.