prosilec - Upravna enota Kranj

POVZETEK:

Prosilka je zahtevala za obdobje petih let za vse osebe, ki imajo status invalida oziroma priznano II. ali III. kategorijo invalidnosti ter za vse osebe, ki delajo krajši delovni čas v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno zavarovanje (bolniški stalež) in zakonom, ki ureja pravice starševskega varstva, pogodbe o zaposlitvi, anekse ipd., sklepe o odreditvi delovnega časa, sklepe o prerazporeditvi delovnega časa, izpis iz registratorja prihodov in odhodov, evidencah delovnega časa v skladu z določili Zakona o evidencah s področja dela in socialne varnosti ter plačilne liste za navedene zaposlene. Organ je zahtevo zavrnil zaradi varstva osebnih podatkov. Zgolj podatek o tem, ali določljiva oseba dela s krajšim delovnim časom od polnega in glede na razloge, na podlagi katerih je prosilka zahtevala dokumente o osebah, da delajo s krajšim delovnim časom od polnega, je to njen osebni podatek, ki ga varuje ZVOP-2 in Splošna uredba o varstvu podatkov. Glede na 9. člen Splošne uredbe o varstvu podatkov so podatki o zdravstvenem stanju osebe in o invalidnosti posebna vrsta osebnih podatkov, za katere pri obdelavi veljajo strožja pravila. Bistvena razlika med pravnimi podlagami za obdelavo osebnih podatkov in posebne vrste osebnih podatkov je v tem, da 6. člen Splošne uredbe v točkah c) in e) prvega odstavka določa pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju, kamor lahko umestimo tudi odločanje o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja. 9. člen Splošne uredbe pa glede na pomembnost in težo podatkov za posameznika, ki jih predstavljajo posebne vrste osebni podatki, določa bolj restriktivno pravno podlago za njihovo obdelavo in smiselno enakih določil, kot jih ima 6. člen Splošne uredbe v točkah c) in e) prvega odstavka ne vsebuje. Glede podatka o tem, da oseba dela s krajšim delovnim časom od polnega na podlagi predpisov o starševskem varstvu, bi o posamezniku razkrili podatek o zasebnem in družinskem življenju javnega uslužbenca, ki pa ne predstavljajo podatkov, ki bi bili neposredno povezani s porabo javnih sredstev ali z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca v smislu 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-125/2025/2

Datum: 24. 4. 2025

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi …… (v nadaljevanju: prosilka) z dne 28. 3. 2025, zoper odločbo Upravne enote Kranj, Slovenski trg 1, 4000 Kranj (v nadaljevanju: organ), št. 090-5/2024-6218-5 z dne 19. 3. 2025, naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožba prosilke zoper odločbo Upravne enote Kranj, št. 090-5/2024-6218-5 z dne 19. 3. 2025, se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

(1) Prosilka je dne 5. 2. 2025 pri organu vložila zahtevo za dostop do informacije javnega značaja; in sicer je v elektronski obliki zahtevala za obdobje od 1. 1. 2020 do 31. 1. 2025 za vse osebe, ki imajo status invalida oziroma priznano II. ali III. kategorijo invalidnosti ter za vse osebe, ki delajo krajši delovni čas v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno zavarovanje (bolniški stalež) in zakonom, ki ureja pravice starševskega varstva, pogodbe o zaposlitvi, anekse ipd., sklepe o odreditvi delovnega časa, sklepe o prerazporeditvi delovnega časa, izpis iz registratorja prihodov in odhodov, evidencah delovnega časa v skladu z določili Zakona o evidencah s področja dela in socialne varnosti ter plačilne liste za navedene zaposlene.

(2) O zahtevi prosilke je organ dne 19. 3. 2025 izdal odločbo št. 090-5/2024-6218-5, s katero je zahtevo zavrnil. V obrazložitvi je med drugim pojasnil, da Zakon o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 21/13, z vsemi spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDR-1) ureja več vidikov, povezanih s statusom invalida, z bolniško odsotnostjo in starševskim varstvom. Med drugim ureja tudi delo s krajšim delovnim časom v posebnih primerih. Delo s krajšim delovnim časom kot posledica predpisov s področja socialnih zavarovanj je urejeno ne le v splošni delovnopravni zakonodaji, temveč tudi v specializiranih zakonih, ki podrobneje določajo pravice, zaščito in socialne ugodnosti za posameznike v takšnih okoliščinah. Status invalida, vključno z razvrstitvijo v II. ali III. kategorijo invalidnosti, ureja Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 96/12, z vsemi spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZPIZ-2). Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 9/92, z vsemi spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZZVZZ) določa, da ima zavarovanec, ki opravlja delo s krajšim delovnim časom zaradi bolniške odsotnosti, pravico do ustreznega nadomestila za čas zadržanosti od dela. Pravice do dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva ureja Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (Ur. l. RS, št. 26/14 z vsemi spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZSDP-1). Pogodbe o zaposlitvi, aneksi, sklepi o odreditvi delovnega časa, sklepi o prerazporeditvi delovnega časa, izpisi iz registratorja prihodov in odhodov oziroma evidenci delovnega časa v skladu z določili Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti (Ur. l. RS, št. 40/06, z vsemi s in dopolnitvami, v nadaljevanju ZEPDSV) ter plačilne liste izpolnjujejo kriterije iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ. Organ je v prvi vrsti preveril obstoj dokumentov. Pregledal je evidence v Krpanu in Codeksu ter fizične personalne mape. Ugotovil je, da za obdobje od 1. 1. 2020 do 31. 12. 2022 več ne hrani izpisa iz registratorja prihodov in odhodov. Izpis iz registratorja prihodov in odhodov ima pri organu naravo evidence delovnega časa v skladu z določili ZEPDSV. V obdobju od 1. 1. 2020 do 31. 1. 2025 ni bilo izdanih sklepov o odreditvi delovnega časa. Ni bilo izdanih nikakršnih sklepov o razporeditvi delovnega časa iz obravnavanega obdobja za osebe, ki imajo status invalida oziroma priznano II. ali III. kategorijo invalidnosti. Preostali dokumenti, ki so predmet zahteve, pri organu obstojijo. V nadaljevanju je organ v zvezi z obstoječo dokumentacijo presojal, da gre za osebne podatek ter ali gre za podatke o porabi javnih sredstev, podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, če gre za eno od izjem od izjem po tretjem odstavku 6. člena ZDIJZ ter izvedel test javnega interesa po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ. Ocenil je možnost uporabe instituta delnega dostopa in odločil da zahtevo v celoti zavrne.

(3) Zoper izpodbijano odločbo je prosilka dne 28. 3. 2025 vložila pritožbo. Ne strinja se z zavrnitvijo dostopa. Dvomi v to, da organ določene dokumentacije nima, saj bi moral z njo razpolagati v skladu z ZEPDSV. Če se ugotovi, da organ z dokumenti ne razpolaga, bo prosilka predlagala uvedbo postopka s prekrškom. Pogodba o zaposlitvi javnih uslužbencev skladno s tretjim odstavkom 6. člena ZDIJZ ter ustaljeno prakso IP ni varovana glede osebnih podatkov, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Tudi (bruto) plača javnega uslužbenca je javni podatek. Dejstvo je, da tako evidence delovnega časa, plačilne liste kot individualne pogodbe o zaposlitvi ter k tem pripadajoči aneksi javnih uslužbencev predstavljajo informacije javnega značaja oziroma javne podatke. Povsem nelogični in neutemeljeni so zaključki organa, da naj javnost ne bi imela pravice nadzorovati, kako posamezniki porabljajo svoj vir dohodka, ki izvira iz osebnih okoliščin, tj. invalidnosti ali dela s krajšim delovnim časom. Tudi zaposleni pri naslovnem organu, ki imajo priznano invalidnost ali opravljajo delo s krajšim delovnim časom, so javni uslužbenci, pri čemer ni jasno, kako naj bi iz pogodb o zaposlitvi, aneksov in plačilnih list javnih uslužbencev izhajalo, kako ti porabljajo svoj vir dohodka, saj iz navedenih listin izhaja izključno obseg dohodka, ne pa, kako ga posamezniki nato porabijo. Nadalje tudi ni jasno, zakaj naj ne bi bila mogoča seznanitev s podatki o porabi javnih sredstev, o opravljanju javne funkcije in o opravljanju delovnega razmerja javnih uslužbencev, brez da bi organ razkril še osebne podatke javnih uslužbencev (invalidnost, bolniška odsotnost in starševstvo). V okviru delnega dostopa lahko organ zahtevane dokumente, iz katerih izhajajo navedeno okoliščine, enostavno prekrije. Vsled navedenega je organ zahtevo za dostop do informacij javnega značaja neutemeljeno v celoti zavrnil.

(4) Pritožbo prosilke je organ dne 4. 4. 2025 kot pravočasno, dovoljeno in vloženo s strani upravičene osebe, posredoval v odločanje IP.

Pritožba ni utemeljena.

(5) IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(6) V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja, niti ni sporno, da zahtevane informacije spadajo v njegovo delovno področje v smislu 4. člena ZDIJZ. Sporno je, ali je organ zahtevo prosilca pravilno zavrnil zaradi varstva osebnih podatkov, to je izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ob tem IP dodaja, da zaradi načela ekonomičnosti postopka (14. člen ZUP) ni ugotavljal, če držijo navedbe organa, da dokumenti o evidenci odhodov in prihodov pri organu za določeno obdobje ne obstojijo več. Kot bo razvidno v nadaljevanju, zaradi materialno pravnega stališča IP, tudi če bi dokumenti v tem delu obstajali, bi bil rezultat postopka enak kot za ostale dokumente.

(7) IP ugotavlja, da je organ v izpodbijani odločbi pravilno ugotovil, da prosilka zahteva osebne podatke ter je s tem v zvezi pravilno navedel tudi zakonsko podlago, torej definicijo osebnega podatka, definicijo obdelave osebnih podatkov ter pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov po ZVOP-2, Splošni uredbi o varstvu podatkov, česar IP, v izogib ponavljanju, ponovno ne navaja.

(8) Ker je vsak podatek, ki se nanaša na posameznika, osebni podatek, dalje ni mogoče slediti pritožbenim navedbam prosilke, da ni zahtevala osebnih podatkov in da je ti ne zanimajo oziroma, da jih lahko organ odstrani. Tudi zgolj podatek o tem, ali določljiva oseba dela s krajšim delovnim časom od polnega in glede na razloge, na podlagi katerih je prosilka zahtevala dokumente o osebah, da delajo s krajšim delovnim časom od polnega; in sicer zaradi statusa invalida oziroma priznane II. ali III. kategorije invalidnosti ter da oseba, ki dela krajši delovni čas v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno zavarovanje (bolniški stalež) ali na podlagi zakona, ki ureja pravice starševskega varstva, je njen osebni podatek, ki ga varuje ZVOP-2 in Splošna uredba o varstvu podatkov. V zvezi s tem je organ v izpodbijani odločbi pravilno izpostavil 9. člen Splošne uredbe o varstvu podatkov, da so podatki o zdravstvenem stanju osebe in o invalidnosti posebna vrsta osebnih podatkov, za katere pri obdelavi veljajo strožja pravila.

(9) Določba 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Glede veljavne zakonodaje na področju varovanja osebnih podatkov se, poleg Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba), ki ureja varstvo osebnih podatkov in se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, v določenem delu uporablja Zakon o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 163/22, v nadaljevanju ZVOP-2). Osebni podatek je v skladu z definicijo 1. točke 6. člena ZVOP-2 katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, pri čemer je posameznik določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek; fizična oseba je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko ali na enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa (2. točka 6. člena ZVOP-2). V skladu s 6. členom ZVOP-2 se osebni podatki lahko obdelujejo le takrat in v obsegu, kadar je to v skladu s pravnimi podlagami za obdelavo osebnih podatkov iz prvega odstavka 6. in 9. člena Splošne uredbe. Obdelava osebnih podatkov v javnem sektorju je zaradi izvajanja zakonske obveznosti, javnega interesa ali izvajanja javne oblasti v primerih iz točk c) in e) prvega odstavka ter drugega in tretjega odstavka 6. člena Splošne uredbe zakonita le, če obdelavo osebnih podatkov, vrste osebnih podatkov, ki naj se obdelujejo, kategorije posameznikov, na katere se ti osebni podatki nanašajo, namen njihove obdelave in rok hrambe osebnih podatkov ali rok za redni pregled potrebe po hrambi določa zakon. V javnem sektorju se lahko obdelujejo osebni podatki posameznika, ki je dal privolitev za obdelavo svojih osebnih podatkov za enega ali več določenih namenov, če tako možnost določa zakon, sicer pa na podlagi privolitve, če ne gre za izvrševanje zakonskih pristojnosti, nalog ali oblastnih obveznosti javnega sektorja. Za izvrševanje točke e) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe lahko v javnem sektorju izjemoma obdelujejo tisti osebni podatki, ki so nujno potrebni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo. Nadalje je v 7. členu ZVOP-2 določeno, da je obdelava osebnih podatkov za drug namen kot za tistega, za katerega so bili zbrani, v javnem sektorju dopustna, če je to v skladu z določbami iz četrtega odstavka 6. člena Splošne uredbe. Kadar gre za nadaljnjo obdelavo, ki jo izvajajo upravljavci zaradi zakonske obveznosti ali v okviru svojih nalog v javnem interesu ali zaradi izvajanja javne oblasti, mora tako obdelavo določati zakon.

(10) Obdelava osebnih podatkov (kamor štejemo tudi posredovanje osebnih podatkov v postopkih dostopa do informacij javnega značaja) je zakonita, če je podana ena od pravnih podlag, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku 6. člena. To velja za vse osebne podatke, razen za posebne vrste osebnih podatkov, za obdelavo katerih predstavlja pravno podlago 9. člen Splošne uredbe. 9. člen Splošne uredbe o varstvu podatkov v prvem odstavku ob tem pravi, da je obdelava teh podatkov prepovedana, razen v naslednjih, taksativno navedenih primerih (drugi odstavek), ko se ti podatki izjemoma lahko obdelujejo:

a) posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je dal izrecno privolitev v obdelavo navedenih osebnih podatkov za enega ali več določenih namenov, razen kadar pravo Unije ali pravo države članice določa, da posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ne sme odstopiti od prepovedi iz odstavka 1;

b) obdelava je potrebna za namene izpolnjevanja obveznosti in izvajanja posebnih pravic upravljavca ali posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, na področju delovnega prava ter prava socialne varnosti in socialnega varstva, če to dovoljuje pravo Unije ali pravo države članice ali kolektivna pogodba v skladu s pravom države članice, ki zagotavlja ustrezne zaščitne ukrepe za temeljne pravice in interese posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki;

c) obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali drugega posameznika, kadar posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, fizično ali pravno ni sposoben dati privolitve;

d) obdelavo v okviru svojih zakonitih dejavnosti z ustreznimi zaščitnimi ukrepi izvaja ustanova, združenje ali katero koli drugo neprofitno telo s političnim, filozofskim, verskim ali sindikalnim ciljem in pod pogojem, da se obdelava nanaša samo na člane ali nekdanje člane telesa ali na osebe, ki so v rednem stiku z njim v zvezi z njegovimi nameni, ter da se osebni podatki ne posredujejo zunaj tega telesa brez privolitve posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki;

e) obdelava je povezana z osebnimi podatki, ki jih posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, sam objavi;

f) obdelava je potrebna za uveljavljanje, izvajanje ali obrambo pravnih zahtevkov ali kadar koli sodišča izvajajo svojo sodno pristojnost;

g) obdelava je potrebna iz razlogov bistvenega javnega interesa na podlagi prava Unije ali prava države članice, ki je sorazmerno z zastavljenim ciljem, spoštuje bistvo pravice do varstva podatkov ter zagotavlja ustrezne in posebne ukrepe za zaščito temeljnih pravic in interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki;

h) obdelava je potrebna za namene preventivne medicine ali medicine dela, oceno delovne sposobnosti zaposlenega, zdravstveno diagnozo, zagotovitev zdravstvene ali socialne oskrbe ali zdravljenja ali upravljanje sistemov in storitev zdravstvenega ali socialnega varstva na podlagi prava Unije ali prava države članice ali v skladu s pogodbo z zdravstvenim delavcem ter zanjo veljajo pogoji in zaščitni ukrepi iz odstavka 3;

i) obdelava je potrebna iz razlogov javnega interesa na področju javnega zdravja, kot je zaščita pred resnimi čezmejnimi tveganji za zdravje ali zagotovitev visokih standardov kakovosti in varnosti zdravstvenega varstva ter zdravil ali medicinskih pripomočkov, na podlagi prava Unije ali prava države članice, ki zagotavlja ustrezne in posebne ukrepe za zaščito pravic in svoboščin posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, zlasti varovanje poklicne skrivnosti;

j) obdelava je potrebna za namene arhiviranja v javnem interesu, za znanstveno- ali zgodovinskoraziskovalne namene ali statistične namene v skladu s členom 89(1) na podlagi prava Unije ali prava države članice, ki je sorazmerno z zastavljenim ciljem, spoštuje bistvo pravice do varstva podatkov ter zagotavlja ustrezne in posebne ukrepe za zaščito temeljnih pravic in interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki.

(11) Bistvena razlika med pravnimi podlagami za obdelavo osebnih podatkov in posebne vrste osebnih podatkov je v tem, da 6. člen Splošne uredbe v točkah c) in e) prvega odstavka določa pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju, kamor lahko umestimo tudi odločanje o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja. 9. člen Splošne uredbe pa glede na pomembnost in težo podatkov za posameznika, ki jih predstavljajo posebne vrste osebni podatki, določa bolj restriktivno pravno podlago za njihovo obdelavo in smiselno enakih določil, kot jih ima 6. člen Splošne uredbe v točkah c) in e) prvega odstavka ne vsebuje. Po skrbnem pregledu zgoraj navedenih pravnih podlag in upoštevaje okoliščine konkretnega primera ter izhajajoč iz ugotovitve, da gre pri podatku o tem, ali oseba dela s krajšim delovnim časom od polnega za zato, ker ima statusa invalida oziroma priznano II. ali III. kategorijo invalidnosti ter oseba, ki dela krajšim delovnim časom v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno zavarovanje (bolniški stalež) t.i. posebne vrste osebnih podatkov, je IP sledil odločitvi organa v izpodbijani odločbi, da za posredovanje osebnih podatkov kot informacij javnega značaja v konkretni zadevi ni podane pravne podlage.

(12) Glede podatka o tem, da oseba dela s krajšim delovnim časom od polnega na podlagi predpisov o starševskem varstvu, bi o posamezniku razkrili podatek o zasebnem in družinskem življenju javnega uslužbenca. V tem primeru ne gre za posebne vrste osebnih podatkov, ampak za osebne podatke, za razkritje katerih predstavlja pravno podlago 6. člen Splošne uredbe. V zvezi s točkama c) in e) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe je pravna podlaga za razkrijte osebnih podatkov javnih uslužbencev lahko tudi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki med drugim določa, da niso varovani podatki, ki so v zvezi s porabo javnih sredstev ali z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Kljub temu IP ugotavlja, da okoliščina, da je javni uslužbenec starš, ne predstavlja podatka, ki je povezan z opravljanjem delovnega razmerja. To v obravnavanem primeru ni okoliščina za zasedbo delovnega mesta oziroma pogoj za opravljanje dela ali okoliščina, ki bi bila kakorkoli povezana z opravljanjem obveznosti javnih uslužbencev. Prav tako ne gre za podatek, ki je v neposredni povezavi s porabo javnih sredstev. Dejstvo, da prejema javni uslužbenec plačilo, ni odvisno od okoliščine, ali je zaposleni starš, ali ne in tako ni v neposredni zvezi s porabo javnih sredstev.

(13) Ob tem IP ne more slediti pritožbenim navedbam prosilke, da morajo biti ti podatki prosto dostopni javnosti, ker gre za osebne podatke javnih uslužbencev. V prejšnjem odstavku citirane pravne podlage namreč tretjim osebam, to je javnosti, ne dajejo podlage za neposreden dostop do podatkov ali osebe delajo s krajšim delovnim časom od polnega zato, ker imajo statusa invalida oziroma priznano II. ali III. kategorijo invalidnosti ter ker oseba dela s krajšim delovnim časom v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno zavarovanje (bolniški stalež) oziroma zakonodajo s področja starševskega varstva, določba tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ pa v obravnavani zadevi ne pride v poštev, ker zahtevani podatki pri organu niso v zvezi z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca. IP je tako ugotovil, da v konkretnem primeru zahtevane informacije ne predstavljajo podatkov, ki bi bili neposredno povezani s porabo javnih sredstev ali z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca v smislu 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Pojma »poraba javnih sredstev« in »podatki, povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca«, sta odprta pravna pojma, ki ju je v vsakem posameznem primeru treba zapolniti z vsebino. Normo je treba presojati od primera do primera, glede na vse okoliščine konkretnega primera. Kot že navedeno, je pri tem treba upoštevati načelo sorazmernosti, kar pomeni, da je treba v vsakem primeru posebej skrbno pretehtati, ali je zaradi varstva javne koristi oziroma pravic drugih dopustno poseči v določeno pravico in v kolikšnem obsegu. Na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ so praviloma javni tisti podatki, ki so neposredno povezani s porabo javnih sredstev ali z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, ne pa tudi tisti podatki, ki so s tem povezani zgolj posredno. Bistveno za presojo v konkretnem primeru je, da gre za posebne vrste osebnih podatkov (zdravstveni in o invalidnosti), pri čemer ti pri organu niso neposredno povezani z delovnim razmerjem javnega uslužbenca. Za podatke o starševstvu pa da niso neposredno povezani z delovnim razmerjem javnega uslužbenca. V zvezi z navedbami prosilke v pritožbi, da je praksa IP glede dostopa do pogodb in plačilih list jasna in da morajo biti javne, IP opozarja, da prosilka ni zahtevala dokumentov javnih uslužbencev na splošno, ampak je zahtevo naslovila in opredelila na način, da je v zahtevi navedla okoliščine, ki predstavljajo posebne vrste osebnih podatkov in osebne podatke, ki niso v zvezi z izvajanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca. S tem, ko bi organ omogočil dostop do dokumentov javnih uslužbencev bi razkril osebne podatke, za katere je IP zgoraj ugotovil, da ni pravne podlage za njihovo razkritje. IP tudi ne more slediti navedbam prosilke, da je možno okoliščine, zaradi katerih javni uslužbenec opravlja delo s skrajšanim delovnim časom, prekriti. Delni dostop v navedenem primeru ni mogoč, saj je prosilka svojo zahtevo opredelila na način, da je v njej že navedla osebne okoliščine, ki naj bi se jih naknadno prekrilo.  

(14) Upoštevaje vse zgoraj navedeno je IP zaključil, da je pritožbo prosilke, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, treba zavrniti in potrditi izpodbijano odločbo, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(15) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (2. točka izreka te odločbe).

(16) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 8/2000 s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse. 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Manja Resman, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke