prosilec - Upravna enota Koper

POVZETEK:

Prosilec je zahteval pogodbo o varovanju poslovnih prostorov organa in račune za plačilo storitev varovanja za leto 2021. Organ je prvi del zahteve zavrnil, ker ne gre za informacijo javnega značaja, v drugem delu pa je prosilcu ugodil in mu poslal dokumente, s prekritimi informacijami. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ zmotno presodil, da zahtevana pogodba ne predstavlja informacije javnega značaja, je pa glede navedene pogodbe podana izjema poslovne skrivnosti, zato je pritožbo prosilca v tem delu zavrnil. Glede posredovanih računov je IP ugotovil, da se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti, saj iz odločbe ni razvidno o katerih dokumentih oz. delih dokumentov je organ odločal in zakaj je določene dele dokumentov prekril, kljub temu da je z izrekom zahtevi v celoti ugodil, zato je zadevo v tem delu vrnil v ponovni postopek organu prve stopnje.

ODLOČBA:

Številka: 090-202/2022/4

Datum: 13. 7. 2022

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega odstavka 248. člena in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec) z dne 8. 6. 2022, zoper odločbo Upravne enote Koper, Piranska cesta 2, 6000 Koper (v nadaljevanju: organ), št. 090-52/2022-6217-2 z dne 16. 5. 2022, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo

O D L O Č B O:

1.   Pritožba prosilca zoper 1. tč. izreka odločbe Upravne enote Koper št. 090-52/2022-6217-2 z dne 16. 5 . 2022 se zavrne.

2.   Pritožbi prosilca zoper 2. tč. izreka se ugodi in se 2. tč. izreka odločbe Upravne enote Koper št. 090-52/2022-6217-2 z dne 16. 5 . 2022 odpravi in se zadeva v tem delu vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ prve stopnje mora o zahtevi prosilca odločiti brez odlašanja, najpozneje pa v 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.

3.   Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

Prosilec je dne 12. 4. 2022 od organa zahteval, da mu v elektronski obliki posreduje kopijo pogodbe, vključno s prilogami, na podlagi katere se izvaja varovanje v poslovnih prostorih organa, kopije prejetih računov in izvedenih plačil v letu 2021.

Organ je dne 16. 5. 2022 izdal odločbo št. 090-52/2022-6217-2 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero je zahtevo prosilca, ki se nanaša na posredovanje kopije pogodbe s prilogami, zavrnil. Organ je ugodil zahtevi v delu, ki se nanaša na posredovanje prejetih računov in izvedenih plačil v letu 2021. Organ je v obrazložitvi navedel, da je zahtevo zavrnil v delu, v katerem dokument ne predstavlja informacije javnega značaja, saj pogodba, na podlagi katere se izvaja varovanje poslovnih prostorov organa, ne izvira iz delovnega področja organa.

Zoper izpodbijano odločbo je prosilec 8. 6. 2022 vložil pritožbo, v kateri je navedel, da je odločitev organa v nasprotju z ZDIJZ in sodno prakso. V konkretnem primeru gre nedvomno za informacijo javnega značaja, saj gre za informacijo glede porabe javnih sredstev, torej gre za informacije, ki jih ZDIJZ izloča iz nabora izjem (tretji odstavek 6. člena ZDIJZ). Če ne bi šlo za informacijo javnega značaja, ni razumljivo, zakaj je organ priložil kopije računov, saj gre za plačila, izvedena na podlagi sklenjene pogodbe. Iz odločbe tudi ni razvidno, zakaj je organ na priloženih računih prekril določene podatke, saj o tem organ ni odločil. Predlagal je, da se mu omogoči vpogled v vse zahtevane podatke.

Organ je pritožbo prosilca, skladno z 245. členom ZUP, odstopil v reševanje IP, z dopisom št. 090-52/2022-6217-4 z dne 22. 6. 2022. Ob odstopu pritožbe je organ navedel, da je bila predmetna pogodba sklenjena med dvema pravnima osebama, ki nista osebi javnega prava. Glede prekritih podatkov na računih, je organ pojasnil, da ti niso bili predmet zahteve prosilca, saj računi obsegajo več storitev upravljanja objekta. Pritožba je dovoljena, pravočasna in vložena po upravičeni osebi.

Pritožba je delno utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

Glede dostopa do pogodbe s prilogami, na podlagi katere se izvaja varovanje v poslovnih prostorih organa

V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ v skladu s 1. odstavkom 1. člena ZDIJZ zavezanec po tem zakonu, prav tako ni sporno, da organ z zahtevanimi informacijami razpolaga, saj jih je v pritožbenem postopku predložil IP. Sporno pa je vprašanje, ali zahtevane informacije spadajo v delovno področje organa. Ta je dostop zavrnil z argumentom, da delovno področje upravnih enot obsega vodenje upravnih postopkov na prvi stopnji, pogodba o varovanju poslovnih prostorov pa ne izvira iz delovnega področja organa. Prosilec temu nasprotuje in se sklicuje na porabo javnih sredstev.

Pri presoji, ali gre za delovno področje organa, IP izpostavlja stališče Vrhovnega sodišča[1], po katerem je mogoče govoriti o delovnem področju organov v smislu ZDIJZ tedaj, ko je izvajanje določenih nalog ali dejavnosti urejeno s predpisi javnega prava, ki določajo obveznosti organov glede izvajanja teh nalog v okviru upravne ali druge javno-pravne funkcije ter morebitne pravice, obveznosti ali pravne koristi posameznikov, ki iz tega posebnega javno-pravnega režima izhajajo.

IP ugotavlja, da se zahteva prosilca nedvomno nanaša na področje, ki je urejeno z javnopravnimi predpisi. Kot izhaja iz posredovane dokumentacije, organ plačuje za storitev varovanja svojih poslovnih prostorov. Finančno poslovanje organa, kot organa državne uprave, je javnopravno regulirano, in sicer v več zakonih in podzakonskih aktih. Pravilnik o poslovanju upravnih enot ter uprav, uradov in inšpektoratov, ki so upravni organi v sestavi ministrstev in imajo svoje enote na lokalnih ravneh (Uradni list RS, št. 26/03 in 116/03) določa način finančnega poslovanja in način porabe proračunskih sredstev za upravne enote. V 8. členu določa namene, za katere se lahko porabijo sredstva s podračunov upravnih enot, in sicer se lahko sredstva, po predloženih računih in skladno z razdelilnikom, uporabljajo med drugim tudi za pokrivanje stroškov varovanja (osma alineja). Zakon o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11, s spremembami in dopolnitvami – ZJF) ureja tudi sestavo, pripravo in izvrševanje proračuna Republike Slovenije ter v 2. členu določa, da se sredstva proračuna uporabljajo za financiranje funkcij državnih in občinskih organov, za izvajanje njihovih nalog in druge namene, ki so opredeljeni z ustavo, zakoni ali občinskimi predpisi ter v višini, ki je nujna za delovanje in izvajanje njihovih nalog in programov. Pri pripravi in izvrševanju proračuna je treba spoštovati načeli učinkovitosti in gospodarnosti. 54. člen ZJF dalje določa, da mora vsak izdatek iz proračuna imeti za podlago verodostojno knjigovodsko listino, s katero se izkazuje obveznost za plačilo ter da je treba pravni temelj in višino obveznosti, ki izhaja iz verodostojne knjigovodske listine, pred izplačilom preveriti in pisno potrditi. Pogodbe in računi za varovanje, so torej nedvomno v zvezi  z javnopravnimi nalogami organa, kot jih določa ZJF. Povedano drugače, finančno poslovanje organa ni prosto in neregulirano niti ne poteka iz »lastnih« sredstev, ampak gre za javnofinančno področje, ki je urejeno z javnopravnimi predpisi, iz katerih za organ izhajajo določene obveznosti, posledično pa informacije, ki iz tega izvirajo, zapadejo pod delovno področje organa v smislu 4. člena ZDIJZ in zgoraj citirane prakse Vrhovnega sodišča RS.

IP ob tem dodaja, da je treba pojem delovnega področja v smislu 4. člena ZDIJZ obravnavati široko, v smislu,  da gre za vse dokumente, ki jih je organ pridobil oz. ustvaril v zvezi s svojim delom in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi, torej tudi v zvezi z izvajanjem finančnega poslovanja, h kateremu ga, kot organ javnega sektorja, zavezujejo veljavni javnopravni predpisi. Iz mnenja MJU 090-118/2011/2 z dne 15. 11. 2011 tako izhaja, da informacije javnega značaja predstavljajo praviloma vsi dokumenti, s katerimi razpolaga organ. ZDIJZ namreč izrecno ne določa, katere vrste informacij so javnosti dostopne, a hkrati nobene a priori tudi ne izključuje. Informacija se lahko nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo ali odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa. Eno izmed področij delovanja organa je tudi materialno – finančno poslovanje, kamor sodijo tudi izplačila iz proračuna organa, tudi za stroške varovanja poslovnih prostorov. Informacije javnega značaja so torej, po mnenju ministrstva za javno upravo, vsi dokumenti, ki so kakorkoli povezani s programi delovanja, posameznimi postopki, ki jih vodi organ, notranjimi predpisi, katerim so podvrženi delavci organa in organ, dokumenti, ki izkazujejo finančno poslovanje itd. 

Upoštevajoč vse zgoraj navedeno IP ugotavlja, da v konkretnem primeru zahtevane informacije sodijo v delovno področja organa in predstavljajo informacije javnega značaja. IP je v nadaljevanju preveril, ali dokument predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja ali je podana katera od izjem po 5.a oz. prvem odstavku 6. člena ZDIJZ

IP je vpogledal v Pogodbo o varovanju, ki jo je organ posredoval IP kot dokument, o katerem je odločal. Ob pregledu dokumenta IP ugotavlja, da gre za pogodbo, ki sta jo za varovanje Upravnega Centra Koper, sklenili dve gospodarski družbi, med katerimi nobena ni oseba javnega prava. Pogodbo je z izvajalcem varovanja namreč sklenil upravnik stavbe, ki ima pravni naslov za uporabo objektov, v katerih ima prostore tudi (ne pa izključno) Upravna enota Koper. Kot izhaja iz javno dostopnih podatkov, gre za enotno lokacijo, na kateri naj bi delovalo devet različnih državnih uradov. Predmetna pogodba vsebuje tudi določilo o poslovni skrivnosti (12. člen).

Glede na to, da gre za krovno pogodbo za varovanje celotne stavbe, ki je varovana z institutom poslovne skrivnosti, ki sta ga medsebojno dogovorili dve zasebni gospodarski družbi, organ pa ni stranka predmetne pogodbe, IP ugotavlja, da pogodba na podlagi 2. tč. prvega odstavka 6. člena ZDIJZ predstavlja izjemo poslovne skrivnosti, zaradi katere lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije. IP slednje utemeljuje s tem, da gre za krovno pogodbo za varovanje celotne stavbe (in ne zgolj za varovanje prostorov organa), da sta pogodbo sklenili dve zasebni gospodarski družbi, ki sta s pogodbo uredili svoj pogodbeni odnos in ki sta zaupne informacije, ki so strankama dostopni pri opravljanju del oz. izvajanju predmetne pogodbe in se nanašajo na poslovanje strank pogodbe, označili za poslovno skrivnost. Navedene pogodbe tudi ni mogoče šteti za informacijo o porabi javnih sredstev. Iz pogodbe sicer izhaja cena pogodbenih del, vendar gre za ceno varovanja celotnega objekta oz. objektov, ki zavezuje stranki pogodbe in ne organa samega. IP na tej točki dodaja, da iz predložene dokumentacije sicer nedvomno izhaja, da organ upravniku plačuje storitev varovanja, vendar ta obveznost ni urejena v predmetni pogodbi, ki jo je zahteval prosilec.

Glede na navedeno je IP ugotovil, da je pogodba varovana z izjemo poslovne skrivnosti po 2. tč. prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in kot takšna ne predstavlja prosto dostopne informacije javnega značaja. Izrek izpodbijane odločbe je v prvi točki, s katero je ta zahtevo prosilca glede posredovanja kopije pogodbe zavrnil, tako zakonit, vendar obrazložen z napačnimi razlogi (organ se je skliceval, da ne gre za informacijo javnega značaja), zato je IP v svoji odločbi navedel pravilne razloge (pogodba predstavlja informacijo javnega značaja, vendar je ta varovana z izjemo poslovne skrivnosti), pritožbo prosilca pa na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP zavrnil.

Glede dostopa do računov in izvedenih plačil v letu 2021 za varovanje poslovnih prostorov organa

IP ugotavlja, da je organ z 2. tč. izreka svoje odločbe prosilcu v celoti ugodil posredovanje kopij prejetih računov in informacij o izvedenih plačilih v letu 2021. IP dalje ugotavlja, da se je prosilec v tem delu pritožil, saj ni razvidno, zakaj je organ podatke na priloženih računih prekril, saj v odločbi o tem ni odločeno. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ zgolj znova ponovil, da se zahteva prosilca v tem delu odobri in da se mu posredujejo prejeti računi in podatki o izvedenih izplačilih za storitev varovanja v letu 2021. Iz dopisa o odstopu pritožbe izhaja, da naj bi organ na računih prekril podatke, ki jih prosilec ni zahteval, saj računi obsegajo več storitev upravljanja objekta.

Ob pregledu dokumentacije, ki jo je organ poslal prosilcu je razvidno, da je organ na računih prekril številne informacije, in sicer:

- vse informacije o izdajatelju računa (naziv, sedež, davčna in matična številka, IBAN),

- nekatere podatke o samem računu (referenca, koda namena, vrsta, številka in datum referenčnega dokumenta),

- različne postavke računa, ki zajemajo tudi druge zaračunane storitve (organ je prosilcu sicer posredoval postavko glede varovanja objekta),

- skupno vrednost računa in obračunane davke skupne vrednosti računa,

- podatek o tem kdo je račun pripravil in osebne podatke odgovorne osebe.

Glede na navedeno IP ugotavlja, da iz izpodbijane odločbe ni mogoče ugotoviti, o katerih dokumentih oz. delih dokumentov je organ odločal. Organ namreč ni navedel, katere dokumente je presojal niti kateri deli računov, ki so predmet njegove presoje, predstavljajo zahtevo prosilca in kateri ne, kljub temu da je iz predložene dokumentacije očitno, da je organ štel, da določeni deli dokumentov ne predstavljajo zahteve prosilca, saj je prosilcu poslal delno prekrite dokumente, kljub temu, da je v 2. tč. izreka odločil, da se zahtevi prosilca v celoti ugodi. Ob vsebinskem pregledu posredovanih dokumentov ni jasno, v katerem delu je organ prosilcu v celoti ugodil in zakaj je določene dele dokumentov počrnil. Ob pregledu prekritih delov dokumentov namreč IP ugotavlja, da nekateri od prekritih delov dejansko presegajo zahtevo prosilca (nanašajo se namreč na druge storitve, glede katerih prosilec ni vložil zahteve), slednjega pa nič moč trditi za dele dokumentov, kot so naziv izdajatelja računa, referenca računa ipd., saj se ti podatki ne nanašajo na druge storitve, temveč na račun kot celoto.

Glede na to, da je organ zahtevi prosilca v celoti ugodil, kljub temu pa prosilcu poslal le določene dele dokumentov, pri čemer v odločbi ni v ničemer obrazložil, zakaj so določeni deli dokumentov prekriti, IP ugotavlja, da odločbe organa v tem delu ni mogoče preizkusiti. Organ v odločbi namreč ni obrazložil, o katerih delih dokumentov odloča, izrek sam pa je nedoločen in tudi neizvršljiv, saj se nanaša na posredovanje »kopij prejetih računov in informacije izvedenih plačil v letu 2021«, pri čemer iz izreka ni razvidno, na kopije katerih računov se izrek nanaša, niti na katere informacije izvedenih plačil v letu 2021. Glede na tako ugotovljeno dejansko stanje lahko IP zgolj predvideva in špekulira, kaj je organ štel za predmet zahteve prosilca in zakaj določenih delov dokumentov, kljub ugodilnemu izreku, prosilcu ni posredoval. IP je v tako izvedenem postopku ugotovil, da je organ v postopku odločanja na prvi stopnji storil bistveno kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP, saj odločbe ni mogoče preizkusiti zaradi nedoslednosti in nasprotovanj med izrekom, obrazložitvijo in dejansko prekritimi podatki na zahtevanih dokumentih.

IP je tako glede 2. tč. izreka izpodbijane odločbe zaključil, da je pritožba prosilca utemeljena in je izpodbijano odločbo, na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP, treba odpraviti ter zadevo vrniti prvostopenjskemu organu v ponovni postopek. Ker je IP dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, mora upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka iz 14. člena ZUP in postopek voditi hitro, kar pomeni s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. IP je ocenil, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil sam organ prve stopnje.

Skladno s tretjim odstavkom 251. člena ZUP mora organ druge stopnje, kadar odpravi izpodbijano odločbo in zadevo vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje, s svojo odločbo opozoriti organ prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek, organ prve stopnje pa mora vseskozi ravnati po tej odločbi in brez odlašanja (najpozneje pa v 30 dneh od prejema zadeve) izdati novo odločbo, zoper katero ima stranka pravico pritožbe.

Organ bo moral pri ponovnem odločanju uvodoma opredeliti dokumente, ki jih presoja in natančno določiti, kateri deli dokumentov predstavljajo predmet zahteve prosilca in katerih delov dokumentov prosilec ni zahteval. Šele ko bo organ določno in brez dvoma opredelil, o katerih delih dokumentov odloča, bo lahko presodil, ali predstavljajo dokumenti v tem delu prosto dostopne informacije javnega značaja oz. ali je morda podana kakšna od izjem po 5.a oz. prvem odstavku 6. člena ZDIJZ. Tudi če bo organ ugotovil obstoj kakšne izjeme, se mora nato opredeliti tudi do izjeme po tretjem odstavku 6. člena, tj. do porabe javnih sredstev, s katero lahko organ preseže morebiti ugotovljeno izjemo od prostega dostopa.

IP še dodaja, da je pri dokumentih, ki vsebujejo različne informacije (npr. račun za različne storitve), treba ugotoviti, kateri deli dokumentov so tisti, ki jih je mogoče šteti za informacije, ki niso predmet zahteve in jih je iz dokumenta zaradi tega mogoče izločiti in katere so tiste informacije, ki se nanašajo na dokument kot celoto (npr. izdajatelj računa, prejemnik računa, podatki o računu, sklici, podpisniki ipd.). IP je mnenja, da če je prosilec zahteval račun, ki se navezuje na stroške varovanja, organ sicer lahko iz dokumenta izloči tiste postavke, ki se ne nanašajo na storitev varovanja, saj te niso del zahteve prosilca, ni pa mogoče s takšno razlago iz računa izločiti informacije o izdajatelju računa, o referenci, o kodi namena in o odgovorni osebi, saj se te informacije nanašajo na račun kot celoto in s tem tudi na tisti del računa, ki se nanaša na storitev varovanja, kar je bil predmet zahteve prosilca. Organ bi lahko informacije, ki se nanašajo na storitev varovanja, na računih prekril le, če bo v ponovnem postopku ugotovil obstoj izjeme, ki organu omogoča, da prosilcu v tem delu zavrne dostop, hkrati pa bo organ ocenil, da ti podatki ne predstavljajo porabe javnih sredstev. Ob tem IP dodaja, da sta skladno z njegovo utečeno prakso, tako znesek, kot tudi prejemnik javnih sredstev informaciji, ki se nanašata na porabo javnih sredstev in sta s tem na podlagi tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ prosto dostopni informaciji javnega značaja.

Glede osebnih podatkov na dokumentu (osebni podatki pripravljavca računa in odgovorne osebe), je organ dolžan presojati še, ali gre za varovane osebne podatke po 3. tč. prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP ob tem izpostavlja, da praviloma ni podlage za razkritje osebnih podatkov zaposlenih v zasebnem sektorju, slednje pa ne velja za zakonitega zastopnika gospodarske družbe, katerega osebni podatki so javno dostopni v poslovnem registru.

IP je zaključil, da je izrek 1. tč. izpodbijane odločbe zakonit, vendar obrazložen z napačnimi razlogi, zato je IP v tej odločbi navedel pravilne razloge, pritožbo prosilca pa na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP zavrnil. Pritožba prosilca glede 2. tč. izreka izpodbijane odločbe je utemeljena, saj je organ storil bistveno kršitev pravil postopka, zato je IP pritožbi prosilca ugodil in na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP 2. tč. izreka izpodbijane odločbe odpravil ter zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ mora o zahtevi prosilca odločiti najpozneje v roku 30 (tridesetih) dni od prejema te odločbe, pri čemer mora upoštevati napotke IP, ki so podani v tej odločbi.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot izhaja iz 3. tč. izreka tega sklepa in te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper 1. in 3. tč. te odločbe ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Zoper 2. tč. te odločbe ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.

Postopek vodila:

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

Informacijska pooblaščenka