prosilec - Upravna enota Kamnik

POVZETEK:

Prosilca sta zahtevala dokumentacijo iz upravnega postopka pridobitve gradbenega dovoljenja, organ pa je zahtevi prosilcev delno ugodil, zavrnil pa v delu, ki se nanaša na prometno študijo, s katero organ ne razpolaga. Prosilca sta v zavrnilnem delu vložila pritožbo. IP je ugotovil, da se v zadevi organa prometna študija ne nahaja, zaradi česar je pritožbo prosilcev zavrnil kot neutemeljeno, saj organ prosilcema ne more poslati dokumenta, s katerim ne razpolaga.

ODLOČBA:

Številka: 090-58/2021/2

Datum: 1. 3. 2021

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilca) z dne 10. 2. 2021, zoper odločbo Upravne enote Kamnik, Glavni trg 24, 1240 Kamnik (v nadaljevanju organ), št. 090-1/2021/3 z dne 25. 1. 2021, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilcev z dne 10. 2. 2021 zoper odločbo Upravne enote Kamnik, št. 090-1/2021/3 z dne 25. 1. 2021, se zavrne.

1. V tem postopku posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

Prosilca sta dne 6. 1. 2021, na organ vložila skupno zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero sta zahtevala vso dokumentacijo v zvezi z izdajo gradbenega dovoljenja za spremembo namembnosti na naslovu …, še posebej pa:

- vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja,

- dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja za spremembo namembnosti,

- mnenje občine (po OPN dejavnost servisiranja in vzdrževanja osebnih vozil na tej lokaciji ni dovoljeno, zato je treba pridobiti mnenje občine),

- vlogo in soglasje za priključevanje na infrastrukturo (vodovod, elektrika, dostop …),

- prometno študijo (urejanje prometa v ozki slepi ulici za izvajanje prometno obremenilne dejavnosti,

- dokazila o pravici graditi,

- pooblastila,

- podpisana soglasja mejašev.

Prosilec … je zahteval dokumente v fizični obliki, prosilka … pa v elektronski obliki.

Organ je dne 25. 1. 2021 izdal odločbo št. 090-1/2021/3 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero je zahtevi prosilcev delno ugodil, tako da je prosilcema omogočil dostop do:

1. zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja za spremembo namembnosti, s prekritimi osebnimi podatki investitorjev,
2. mnenja Občine Kamnik o skladnosti s prostorskimi načrti, s prekritimi osebnimi podatki investitorjev,
3. mnenj … vloge za izdajo mnenja, vložene na Občino Kamnik, s prekritimi osebnimi podatki investitorjev in fizičnih oseb, ki so bile postopek
4. dokazila o pravici graditi – rednega izpisa z zemljiške knjige, s prekritimi podatki investitorjev,
5. pooblastila za zastopanje v postopku, s prekritimi podatki investitorjev,
6. mnenja mejašev, z izbrisanimi podatki fizičnih oseb in izbrisanim podpisom fizičnih oseb,

na način vpogleda v dokumentacijo v uradnih prostorih organa.

Organ je zavrnil zahtevo v delu, ki se nanaša na prometno študijo.

V obrazložitvi je organ navedel, da v konkretni zadevi gradbeno dovoljenje do izdaje odločbe še ni bilo izdano, zato predstavlja dokumentacija v celoti varovano avtorsko delo, zato je organ prosilcema omogočil dostop do zahtevane dokumentacije na način vpogleda. Glede prometne študije in soglasja za dostop je organ pojasnil, da se od 1. 6. 2018 k dokumentaciji pridobiva mnenja in ne soglasja. Organ je pri ugotavljanju obstoja dokumenta ugotovil, da se v upravni zadevi izdaje gradbenega dovoljenja spremembe namembnosti ne nahajata niti prometna študija niti mnenje glede dostopa, zahtevana dokumenta torej pri upravnem organu ne obstajata. Ker organ z njima ne razpolaga, je zahtevo prosilcev v tem delu zavrnil.

Prosilca sta se pritožila zoper 3. tč. izreka izpodbijane odločbe, tj. v delu, v katerem je organ zavrnil dostop do prometne študije in soglasja za dostop. Prosilca navajata, da je bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Glede na to, da gre za občinsko cesto, ki so jo ob rekonstrukciji financirali tudi sami, da gre za preozko cesto za povečan promet, ulica je slepa in brez obračališča, sta prosilca mnenja, da bi dokument, iz katerega izhaja urejanje prometa v ozki ulici in soglasje za dostop, moral obstajati. Prav tako sta mnenja, da poimenovanje dokumentov s strani prosilca ni ključno, organ je dolžan preveriti, ali razpolaga z dokumentom, ki se po vsebini nanaša na zahtevo prosilca (ne glede na to, ali se dokument imenuje soglasje ali mnenje).

Organ je pritožbo prosilcev odstopil v reševanje IP z dopisom št. 090-2/2021/12 z dne 17. 2. 2021. Pritožba je po navedbah organa dovoljena, vložena s strani upravičenih oseb in pravočasna.

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilca izpodbijata odločbo v 3. tč. izreka, tj. v delu, v katerem je organ zavrnil dostop do prometne študije (urejanje prometa v ozki ulici za izvajanje prometno obremenilne dejavnosti) in soglasja za dostop.

Namen ZDIJZ je konkretizacija ustavno zagotovljene pravice dostopa do informacij  javnega značaja. Ustava Republike Slovenije (Ur.l. RS, št. 33I/1991-I, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju URS) namreč v drugem odstavku 39. člena določa, da ima vsakdo pravico dobiti informacijo javnega značaja, za katero ima v zakonu utemeljen pravni interes, razen v primerih, ki jih določa zakon. ZDIJZ z materialnimi in procesnimi določbami uresničuje to ustavno pravico in tako spodbuja javnost in odprtost delovanja organov. V skladu s 1. členom ZDIJZ je vsakomur omogočen prost dostop in ponovna uporaba informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo  državni  organi,  organi  lokalnih  skupnosti,  javne  agencije,  javni  skladi  in  druge  osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb.

V konkretnem primeru sta prosilca zahtevo za dostop do informacij javnega značaja naslovila na Upravno enoto Kamnik, ki je nedvomno dolžna delovati tudi po ZDIJZ, saj sodi v kategorijo zavezanih organov iz 1. členu ZDIJZ.

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

V obravnavanem primeru je med strankami sporno, ali organ z zahtevano informacijo razpolaga ali ne. Organ namreč zatrjuje, da z zahtevanima dokumentoma ne razpolaga, prosilca pa navajata razloge, zaradi katerih bi organ z dokumentom po njunem moral razpolagati.

Glede na navedbe organa in prosilcev v pritožbenem postopku je IP sledil organu, da ta ne razpolaga s prometno študijo in soglasjem oz. mnenjem glede dostopa. IP je vpogledal v posredovano dokumentacijo in ugotovil, da prometne študije oz. mnenja glede dostopa med dokumenti ni. Prav tako je pregledal vsebino dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za spremembo namembnosti, ki povzema vsa prejeta mnenja v postopku, na podlagi katere izhaja, da investitor v postopku ni priložil prometne študije, saj se dokumentacija na navedeni dokument ne sklicuje. Prav tako dokumentacija ne vsebuje soglasja glede dostopa. Iz dokumentacije (iz dela, v katerem je bilo zahtevi prosilcev ugodeno), izhaja, da je investitor sicer zaprosil za mnenje glede skladnosti nameravane gradnje in za soglasje za gradnjo v varovalnem pasu občinske ceste, vendar je bilo izdano negativno mnenje glede skladnosti nameravane gradnje s prostorskim izvedbenim aktom.

IP glede na navedeno nima razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da ta ne razpolaga s prometno študijo in s soglasjem glede dostopa. Prosilca sta v pritožbi navajala dejstva, zakaj bi bilo smiselno in primerno, da bi organ razpolagal z navedenima dokumentoma, vendar slednje še ne pomeni, da organ z navedenima dokumentoma dejansko tudi razpolaga. V postopku po ZDIJZ se namreč ne presoja, katere dokumente bi moral organ v upravnem postopku pridobiti in kaj vse bi moral organ v upravnem postopku upoštevati, temveč se ugotavlja zgolj to, ali organ z dokumenti dejansko razpolaga in ali so ti prosto dostopne informacije javnega značaja.

Glede poimenovanja dokumentov z izrazom soglasje ali mnenje, IP ugotavlja, da je organ v odločbi prosilcema zgolj pojasnil, da se je terminologija spremenila, vendar navedeno pojasnilo ni vplivalo na ugotovitev, ali organ z dokumentom razpolaga. Ne glede na poimenovanje dokumenta (z izrazom soglasje ali z izrazom mnenje), IP ugotavlja, da organ z dokumentom ne razpolaga.

IP ni pristojen, da bi preverjal, ali bi moral organ v postopku gradbenega dovoljenja za spremembo namembnosti razpolagati tudi s prometno študijo in soglasjem glede dostopa oz. ali bi moral navedene dokumente v konkretnem postopku za namen odločanja pridobiti, temveč odloča le o dostopu do obstoječih dokumentov. IP tako ugotavlja, da je organ pravilno ugotovil, da z zahtevanima dokumentoma v upravni zadevi ne razpolaga. Iz predložene dokumentacije posledično ne izhaja noben sum, da bi organ razpolagal z zahtevanimi dokumenti, vendar jih prosilcema ne bi želel posredovati, saj je iz zadeve razvidno, da je organ omogočil dostop do vseh ostalih dokumentov iz zadeve, s katerimi je razpolagal. IP je zato sledil pojasnilom, da organ z dokumentoma, ki sta predmet tega pritožbenega postopka, dejansko ne razpolaga.

Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, odgovarjati na vprašanja, pojasnjevati navedb, zbirati informacij, opravljati raziskav, pridobiti dokumentov od drugih organov ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, zato IP organu ne more naložiti, naj prosilcema posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. ZDIJZ ne varuje pravice prosilca, da od organov zahteva, da ustvarijo nov dokument ali ga pridobijo od drugih.

IP v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja tudi nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti, ki jih zahteva prosilec in ali bi glede na svoje pristojnosti in veljavne predpise, z zahtevanimi dokumenti moral razpolagati.

Odločitev organa je torej pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena, zato se na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrne.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali, zato je IP odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

Informacijska pooblaščenka