prosilec - Upravna enota Izola

POVZETEK:

Organ je prosilcu omogočil delni dostop do konkretne gradbene zadeve, na način, da se prekrijejo osebni podatki, v določenem delu pa zgolj vpogled zaradi avtorskega dela.  Zoper odločbo organa prve stopnje je vložila pritožbo stranska udeleženka, ker se ne strinja z izročitvijo njenih listin, ker so na njih njeni osebni podatki in bi v tem primeru organ kršil zakon, ki ureja varstvo osebnih podatkov. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da  niti iz izreka niti iz obrazložitve izpodbijane odločbe ni bilo razvidno, kateri so tisti podatki, ki predstavljajo varovane osebne podatke in posledično niso prosto dostopni javnosti. Glede na navedeno je stranska udeleženka utemeljeno dvomila, katere podatke na dokumentih bi organ sploh posredoval prosilcu ter ali bi organ dejansko varoval njene osebne podatke. Organ je s tem bistveno kršil pravila postopka, zato je IP pritožbi ugodil in vrnil zadevo v ponovno odločanje z napotkom, da mora v izreku določno navesti, katero vrsto podatkov je prekril (npr. prebivališče fizične osebe), kje točno se ti podatki nahajajo (npr. prvi odstavek ali od prve do tretje vrstice ipd.), v obrazložitvi pa navesti, katero izjemo predstavljajo.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-579/2025/3

Datum:  16. 3. 2026

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) ter tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju stranska udeleženka), z dne 24. 11. 2025, zoper odločbo Republike Slovenije, Upravne enote Izola, Cesta v Pregavor 3 a, 6310 Izola (v nadaljevanju organ), št. 090-24/2025-6213-12 z dne 3. 11. 2025, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožbi stranske udeleženke z dne 24. 11. 2025 se ugodi in se odločba Republike Slovenije, Upravne enote Izola, št. 090-24/2025-6213-12 z dne 3. 11. 2025 odpravi ter se zadeva vrne organu prve stopnje v ponovni postopek.

2.     V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

OBRAZLOŽITEV:

(1) Prosilec … (v nadaljevanju prosilec) je dne 4. 4. 2025 na organ vložil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je zaprosil, da mu organ v elektronski obliki omogoči dostop do vseh lokacijskih, gradbenih, uporabnih in drugih gradbenih dovoljenj oziroma potrdil in priglasitev s področja gradbenih zadev za gradnjo na naslovu: …, ki se nahaja na zemljišču s parcelno številko: … (predhodno parcelna številka: ….) in vseh podatkov in dokumentov teh upravnih zadev. Tudi odločbe o domnevi izdanega gradbenega in uporabnega dovoljenja po ZGO-1 UE Izola, št.: 351-125/2018 z dne 10. 9. 2018.

(2) Organ je o zahtevi odločil z odločbo št. 090-24/2025-6213-5 z dne 29. 4. 2025, s katero je v prvi točki izreka ugodil zahtevi prosilca, da se mu posredujejo kopije vseh dokumentov iz gradbenih zadev št. 351-105/73-Priglasitev gradbenih del pri postavitvi počitniške hišice in št. 351-125/2018- Odločba, da ima objekt uporabno dovoljenje za objekt …, s prekritimi osebnimi podatki in brez dokumentov iz 2. točke te odločbe. V drugi točki izreka izpodbijane odločbe je organ zahtevo prosilca v delu, da se mu posredujejo osebni podatki na vsej dokumentaciji iz 1. točke te odločbe in kopije posnetka obstoječega stanja, lokacijske dokumentacije in dela projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki ga še hrani organ, iz zadev iz 1. točke te odločbe, zavrnil. V tretji točki izreka izpodbijane odločbe je organ odločil, da bo prosilcu omogočil seznanitev s posnetkom obstoječega stanja, lokacijsko dokumentacijo in delom projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki ga še hrani organ tako, da mu bo v prostorih organa omogočil vpogled v navedeno dokumentacijo. Organ je še odločil, da vsaka stranka nosi svoje stroške.

(3) Stranska udeleženka je zoper zgoraj navedeno odločbo vložila pritožbo z dne 12. 5. 2025, IP pa je z odločbo št. 090-292/2025/2 z dne 19. 9. 2025 pritožbi ugodil, odločbo organa odpravil in zadevo vrnil organu v ponovni postopek.

(4) Organ je v odločbi št. 090-24/2025-6213-12 z dne 3. 11. 2025 (v nadaljevanju izpodbijana odločba) v 1. tč. izreka določno opredelil dokumentacijo, o kateri je odločal in odločil, da se prosilcu v tem delu ugodi in da se mu navedena dokumentacija posreduje s prekritimi osebnimi podatki. V 2. tč. izreka je organ odločil, da se prosilcu zavrne dostop do varovanih osebnih podatkov na celotni dokumentaciji in do pridobitve kopij določenih dokumentov, ki jih lahko prosilec, na podlagi 3. tč. izreka izpodbijane točke, pridobi le na vpogled (zaradi avtorskopravnega varstva).

(5) Zoper navedeno odločbo je prosilka dne 24. 11. 2025 vložila pritožbo, v kateri je navedla, da je mnenja, da dokumentacija še vedno vsaj delno razkriva njene osebne podatke in še vedno predstavlja več izjem od prosto dostopnih informacij javnega značaja. Ne strinja se z izročitvijo njenih listih, saj že občutek, da nekdo brska po njenih osebnih zadevah, ni dober, pa četudi to niso osebni podatki in si tega ne želi. Skrbi jo, kako bo izveden vpogled v dokumente in je v dvomih ali bo organ na ogledu varoval njene osebne podatke in točno katere podatke. Prav tako se boji, da si bo prosilec na ogledu dokumente kopiral ali preslikaval.

(6) Organ je pritožbo stranske udeleženke poslal v odgovor prosilcu, ki je v odgovoru dne 22. 12. 2025 navedel, da nasprotuje pritožbi in meni, da sklicevanje na subjektivno nelagodje ni pravno dopusten razlog za zavrnitev dostopa do dokumentacije. Prav tako nasprotuje stališču pritožbe, da gre ta dokumentacijo, ki je zavarovana po ZASP, saj gre za del uradnega besedila, posledično ni ovire za vpogled v dokumentacijo.

(7) Organ je pritožbo stranske udeleženke, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 090-24/2025-6213-15 z dne 19. 12. 2025, poslal v odločanje IP.

Pritožba je utemeljena.

(8) IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo stranska udeleženka izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Predmet presoje IP

(9) Stranska udeleženka je vložila pritožbo, ker meni, da so kršene njene pravice glede varstva osebnih podatkov, s čimer se IP strinja. Pri pregledu izpodbijane odločbe je namreč IP ugotovil, da niti iz izreka niti iz obrazložitve izpodbijane odločbe ni razvidno, o katerih osebnih podatkih na dokumentih je organ odločal in glede katerih podatkov je odločil, da se dostop do njih zavrne. Iz odločbe posledično ni razvidno, kateri so tisti podatki, ki predstavljajo varovane osebne podatke in niso prosto dostopni javnosti. Organ je v ponovnem postopku sicer upošteval navodilo in določno navedel, o katerih dokumentih je odločal, ne pa tudi, katere podatke na teh dokumentih bo varoval, zaradi česar je stranska udeleženka utemeljeno v dvomu, katere podatke na dokumentih bo organ prekril in katere posredoval prosilcu ter ali bo organ dejansko varoval njene osebne podatke.

(10) IP tako ugotavlja, da se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti, ker, kot že navedeno, iz izreka ne izhaja, do katerih podatkov je organ dostop zavrnil (npr. ime in priimek, naslov in EMŠO v tretjem odstavku na str. 4, dokumenta opredeljenega s številko in datumom). Takšen izrek tudi po stališču Upravnega sodišča ni izvršljiv, tako je npr. v primerljivi zadevi v sodbi št. IU 725/2014-45 z dne 5. 11. 2014, točka 14, sodišče navedlo, da je treba v izrek odločbe konkretno navesti, kateri osebni podatki se prekrijejo, saj je izrek odločbe tisti, ki je zavezujoč, zato mora biti to že v izreku podrobneje opredeljeno, v nasprotnem primeru gre za bistveno kršitev pravil postopka.

(11) Ker se organ ni določno opredelil do posameznih podatkov, ki so na konkretnih dokumentih varovani, se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti. IP namreč ne more ugotoviti katere podatke ima organ namen varovati in posledično preveriti ali je organ ustrezno odločil, da prekrije vse tiste podatke, ki jih je treba varovati (npr. davčna številka investitorja), ne pa tudi tistih osebnih podatkov, katerih ni treba varovati (npr. ime in priimek zakonitega zastopnika gospodarske družbe, ki je pripravila projektno dokumentacijo).

(12) IP je torej ugotovil, da izrek in obrazložitev ne omogočata preizkusa izpodbijane odločbe, kar predstavlja bistveno kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP. Ker je IP kot drugostopenjski organ, enako kot organ prve stopnje, dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, je dolžan upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka iz 14. člena ZUP. Postopek je torej treba voditi hitro, kar pomeni s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. IP je ocenil, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil sam organ prve stopnje, ki razpolaga z zahtevanimi dokumenti in podrobno pozna vsa relevantna dejstva v zvezi z zahtevano dokumentacijo. IP je zato pritožbi stranske udeleženke ugodil in na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP izpodbijani odločbo odpravil ter zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovni postopek. V nadaljevanju IP organu podaja navodila, v čem je treba dopolniti postopek.

Napotilo organu prve stopnje

(13) V ponovljenem postopku bo moral organ v izreku odločbe jasno opredeliti, kateri dokumenti, ki jih prosilec zahteva, so predmet njegove presoje in jih določno navesti (torej vsaj s številko, datumom dokumenta ali drugo identifikacijo). Nadalje mora organ v primeru delnega dostopa izrecno navesti, v katerem delu dokumenta se prekrijejo informacije, ki predstavljajo izjemo (npr. v dokumentu se prekrijeta ime in priimek posameznika, na strani 6). Prav tako more biti v izreku jasno navedeno, do katerega zahtevanega dokumenta se prosilcu dostop zavrne. Takšen izrek omogoča določljivost in izvršljivost, ki zadosti zakonskim normam in pravni varnosti, do katere sta prosilec in stranska udeleženka upravičena. Ker postane pravnomočen oz. dokončen in izvršljiv le izrek, mora biti ta jasen, razumljiv in določen. V izreku je treba navesti tudi obliko, v kateri bo prosilcu posredovana zahtevana informacija javnega značaja.

Glede izjeme varstva osebnih podatkov

(14) V izpodbijani odločbi se je organ skliceval na izjemo varstva osebnih podatkov. V tej zvezi IP poudarja, da mora organ pri obdelavi osebnih podatkov, kamor sodi tudi prost dostop, vselej ugotoviti, ali obstaja zakonska podlaga za njihovo razkritje.

(15) V obravnavanem primeru so predmet presoje dokumenti, vezani na konkretne gradbene zadeve, ki brez dvoma vsebujejo tudi osebne podatke, vendar navedeno ni razlog, da bi moral organ dostop do zahtevanih informacij v celoti zavrniti, kar pa si zmotno predstavlja stranska udeleženka. IP se je v svoji praksi[1] že večkrat opredelil do vprašanja, v kakšnem obsegu se npr. omogoči prost dostop do uporabnega in gradbenega dovoljenja ter dokumentacije v zvezi z njimi, zato je naloga organa, da v ponovljenem postopku slednje upošteva in izrecno ugotovi, kateri osebni podatki so v zahtevani dokumentaciji varovani in kateri ne, ter slednje tudi obrazloži.

Glede dostopa do avtorskega dela

(16) Stranska udeleženka se nadalje ne strinja, da bi organ prosilcu omogočil vpogled v dokumente, za katere je ocenil, da so avtorsko delo. Stališče stranske udeleženke je napačno, saj ugotovitev, da je neka informacija avtorskopravno varovana, ne pomeni, da je treba dostop zavrniti, temveč se spremeni le oblika oz. način dostopa, omogoči se vpogled, pod pogojem seveda, da gre za informacije javnega značaja. Zato ima prosilec prav, ko navaja, da v danem primeru ne gre za kršenje ZASP. Glede javnosti same vsebine gradbenih oz. uporabnih dovoljenj (z listinami, ki so del projektne dokumentacije), se IP, enako kot zgoraj, sklicuje na svojo in sodno prakso[2], ki ji mora organ v ponovljenem postopku slediti, in iz katere izhaja, da gre za uradna besedila (upravne odločbe), ki so kot take prosto dostopne informacije javnega značaja in v skladu z drugo točko prvega odstavka 9. člena ZASP avtorskopravno niso varovane. Gre torej za dokumente, ki so nastali na podlagi oblastvenega postopanja in odločanja občin oziroma upravnih enot pri izvajanju njihovih pristojnosti. Poleg tega pa gre pri gradnji objektov za posege v prostor, zato so podatki javni tudi s tega vidika, organ pa je dolžan varovati osebne podatke, za katere ne obstaja zakonska podlaga za razkritje.

Institut delnega dostopa

(17) V skladu s 7. člen ZDIJZ mora organ omogočiti delni dostop vedno, ko (in če) delno razkritje ne bi ogrozilo zaupnosti varovanih informacij. Pomembna sta torej tehnični in vsebinski vidik. V tem delu IP ponovno poudarja, da mora organ v primeru izvedbe delnega dostopa v izreku določno navesti, katero vrsto podatkov je prekril (npr. prebivališče fizične osebe), kje točno se ti podatki nahajajo (npr. prvi odstavek ali od prve do tretje vrstice ipd.), v obrazložitvi pa navesti, katero izjemo predstavljajo.

Zaključek

(18) Na podlagi navedenega IP zaključuje, da je pritožba utemeljena, saj je v postopku prišlo do bistvene kršitve pravil postopka, zaradi česar se odločbe ne da preizkusiti (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP). IP je zato pritožbi ugodil in na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP izpodbijano odločbo odpravil ter zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovni postopek.

(19) Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(20) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba niti upravni spor.

Postopek vodila:

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,

namestnica pooblaščenke

[1] Odločbe IP št.: 090-169/2025/3, 090-269/2024/2, 090-193/2024/4, 090-343/2024/4

[2] Odločba IP št. 090-140/2015, ki jo je s sodbo št. I U 1410/2015 potrdilo Upravno sodišče RS