prosilec - Upravna enota Izola

POVZETEK:

Prosilca sta zahtevala dostop do celotne dokumentacije, ki je bila podlaga za izdajo uporabnega dovoljenja, vključno z izjavo nadzornika. Organ je zahtevi, potem ko je v postopek pritegnil stransko udeleženko, delno ugodil in dostop, upoštevaje varovane osebne podatke in avtorsko pravico, omogočil. Pritožbo je vložila stranska udeleženka. IP je odločil, da je organ pravilno v postopek pritegnil stransko udeleženko, ki ima interes za pritožbo ter da pravilno ni ugodil njeni prošnji za podaljšanje roka. Neutemeljeno je sklicevanje stranske udeleženke, da so do vpogleda v spis upravičeni le subjekti iz prvega oziroma drugega odstavka 82. člena ZUP, saj daje ZDIJZ ločeno pravno podlago za dostop do dokumentov v upravnem postopku. Organ je pravilno odločil, da ne gre za zlorabo pravice. Na organu je dokazno breme, da navede in izkaže, da bi vsebinska obravnava predmetne zahteve prekomerno obremenila delo organa in zaradi tega organ ne bi mogel ustrezno zavarovati pravic strank v drugih postopkih. Prav tako so neutemeljene navedbe stranske udeleženke, da organ ni izvedel dokazov s tem v zvezi. Ob tem IP poudarja, da se vprašanje pomanjkljivo izvedenega dokaznega postopka pojavi, če organ sprejme zaključek o določenem pravno relevantnem dejanskem stanju brez, da bi izvedel določen dokaz. V primeru, ko pa stranka postopka podaja navedbe, ki niso pravno relevantne (kot na primer kaj bo prosilec počel z v postopku pridobljeno listino) pa organ s tem v zvezi ni dolžan izvesti dokazov. Glede na to, da se organ na navedeno izjemo ni skliceval, pomeni, da v konkretnem primeru škoda za izvedbo konkretnega postopka ni izkazana, s čimer ni izpolnjen drugi pogoj za obstoj izjeme po 7. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Kot rečeno, pa škoda, ki bi potencialno nastala stranki upravnega postopka, s predmetno izjemo ni varovana, prav tako pa stranski udeleženec ne more »zahtevati« od organa, da naj se sklicuje na izjemo, ki varuje postopek pred organom. Stranska udeleženka utemeljeno graja izpodbijano odločbo v delu, v katerem navaja, da iz izreka in iz obrazložitve ni razvidno, o katerih dokumentih, ki jih je v izreku opredelil kot »korespondenco med upravnim organom in stranko postopka«, je organ odločal in v kakšnem obsegu je varoval osebne podatke. IP je zato izpodbijano odločbo v tem delu odpravil in v izreku te odločbe odločil tudi o tem, kateri dokumenti sodijo v »korespondenco med upravnim organom in stranko postopka« ter kateri osebni podatki se prekrijejo.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-169/2025/3

Datum: 16. 6. 2025

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) ter prvega odstavka 251. in 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ………. (v nadaljevanju stranska udeleženka) z dne 7. 3. 2025, zoper odločbo Upravne enote Izola, Cesta v Pregavor 3a, 6310 Izola (v nadaljevanju organ), št. 090-47/2024-6213-7 z dne 12. 2. 2025, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožbi stranske udeleženke z dne 7. 3. 2025 se delno ugodi. Odločba Upravne enote Izola št. 090-47/2024-6213-7 z dne 12. 2. 2025 se odpravi. Organ je dolžan prosilcema v roku enaintrideset (31) dni od vročitve te odločbe, v elektronski obliki, posredovati:

- Pooblastilo investitorke za zastopanje v upravnem postopku z dne 29. 9. 2020, pri čemer prekrije podatke o pooblastiteljici,

- Izjavo nadzornika in vodje nadzora ob vlogi za izdajo uporabnega dovoljenja za enostavno stavbo (priloga 15B, Pravilnik 2023), pri čemer prekrije podatke o lastniku na vlogi za evidentiranje zemljišča pod stavbo,

- Zahteva za izdajo uporabnega dovoljenja - Priloga 14, pri čemer prekrije podatke o vlagatelju/investitorju, navedba vlagatelja pri podpisu vložnika,

- Vlogo z dne 4. 7. 2023, pri čemer prekrije podatke o investitorki,

- Poziv organa št. 351-116/2023-6213-5 z dne 4. 8. 2023, pri čemer prekrije podatke o investitorki,

- Prošnja za podaljšanje roka z dne 18. 8. 2023, pri čemer prekrije podatke o investitorki in stavek, ki se začne z »Zaradi« do konca stavka,

- Sklep organa št. 351-116/2023-6213-8 z dne 29. 8. 2023, pri čemer prekrije podatke investitorke,

- Dopolnitev z dne 27. 9. 2023, pri čemer prekrije podatke o investitorki/naročnici,

- Poziv organa št. 351-116/2023-6213-12 z dne 14. 11. 2023, pri čemer prekrije podatke o investitorki,

- Vlogo z dne 18. 12. 2023, brez prilog, pri čemer prekrije podatke o investitorki,

- Poziv organa št. 351-116/2023-6213-14 z dne 30. 1. 2024, pri čemer prekrije podatke o investitorki,

- Vlogo z dne 29. 2. 2024, brez prilog, pri čemer prekrije podatke o investitorki,

- Vlogo z dne 3. 5. 2024, pri čemer prekrije podatke o investitorki,

- Sklep organa št. 351-116/2023-6213-22 z dne 6. 5. 2024, pri čemer prekrije podatke o investitorki,

- Elektronsko sporočilo z dne Mon, 6 May 2024 22:15:39, pri čemer prekrije ime in priimek v: 5. vrstici prvega odstavka, prvi, četrti, peti, sedmi, osmi, deveti vrstici drugega odstavka, tretji, osmi, deseti, enajsti, dvanajsti, štirinajsti, šestnajsti, sedemnajsti vrstici tretjega odstavka, tretji in peti vrstici četrtega odstavka, prvi, četrti in šesti vrstici petega odstavka, tretji, deveti, enajsti, štirinajsti in šestnajsti vrstici šestega odstavka, prvi, četrti in šesti vrstici sedmega odstavka,

- Vlogo z dne 3. 6. 2024, brez priloge, pri čemer prekrije podatke o investitorki in ime in priimek v sedemnajsti in dvajseti vrstici četrte strani,

- Poziv organa št. 351-116/2023-6213-26 z dne 19. 6. 2024, pri čemer prekrije podatke o investitorki,

- Vlogo z dne 12. 7. 2024, pri čemer prekrije podatke o investitorki,

- Plačilni nalog organa št. 351-116/2023-6213-29 z dne 19. 7. 2024, pri čemer prekrije podatke investitorke

in omogočiti vpogled v spodaj navedene dokumente, pri čemer prekrije podatke o vlagatelju/investitorju/naročniku, navedbo vlagatelja pri podpisu vložnika, podatke o vlagateljici na pooblastilu,

 - PID oziroma projektna dokumentacija izvedenih del - vodilni načrt, ARHEMA d.o.o., št. projekta 153/2020, 01.06.2020,

- PID oziroma projektna dokumentacija izvedenih del - vodilni načrt, ARHEMA d.o.o., št. projekta 153/2020, 01.06.2020, s pripisom »dopolnitev št. 351-74/2020/5 z dne 21.07.2020«,

- PZI oziroma projekt za izvedbo - načrt arhitekture (stanovanjski objekt), A.MLINAR d.o.o., št. 924/17, oktober 2017,

- PZI oziroma projekt za izvedbo - načrt gradbenih konstrukcij (stanovanjski objekt), STENA Darjo Mire s.p., št.31/17, oktober 2017.

2. V preostalem delu se pritožba stranske udeleženke zavrne.

3. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

4. Zahteva prosilcev in zahteva stranske udeleženke za povračilo stroškov postopka se zavrne.

O b r a z l o ž i t e v:

(1) …… in ……, sta po pooblaščenki, …… (v nadaljevanju prosilca in pooblaščenka) dne 11. 12. 2024 na organ naslovila zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, v kateri sta zahtevala dostop do celotne dokumentacije, ki je bila podlaga za izdajo uporabnega dovoljenja št. 351-116/2023- 6213-30 z dne 19. 7. 2024, vključno z izjavo nadzornika …….. Dokumente sta zahtevala v obliki kopije na elektronski naslov, podrejeno da se jima omogoči vpogled. Podrejeno podajata zahtevo za iste informacije na podlagi Zakona o odvetništvu.

(2) Organ je v postopku k priglasitvi pozval ……(v nadaljevanju stranska udeleženka), ki je udeležbo priglasila in podala odgovor po pooblaščenki odvetnici …... Ob tem je stranska udeleženka prosila za podaljšanje roka. V odgovoru navaja, da sta prosilca po vsej verjetnosti seznanjena z uporabnim dovoljenjem št. 351-116/2023- 6213-30 z dne 19. 7. 2024, o čemer stranska udeleženka ni bila seznanjena, zato prosi organ, da o tem, kdaj in na kakšen način sta bila prosilca seznanjena, opravi poizvedbo. Prav tako podaja navedbe glede neutemeljenosti zahteve za iste informacije na podlagi Zakona o odvetništvu. Navaja, da sta prosilca v zahtevi navedla, da obstajajo razlogi, ki vzbujajo dvom o verodostojnosti izjave nadzornika, kar kaže na škodljiv namen prosilcev, uperjen zoper stransko udeleženko in nadzornika ter zato predstavlja zlorabo pravice. Prosilca poskušata škoditi stranski udeleženki, nadzorniku in organu, slednjemu zato ker skušata okrniti njegovo verodostojnost in zakonitost. Predlaga svoje zaslišanje in zaslišanje nadzornika, saj skušata prosilca z zahtevo uveljavljati neverodostojnost njegove izjave, slednjega naj organ tudi povabi v postopek. Stranska udeleženka in prosilca so lastniki sosednjih nepremičnin, razmerje med njimi je slabo in napeto, nanjo prosilca izvajata pritisk na različne načine in jo med drugim s to zahtevo ustrahujeta. Podana je tudi izjema varstva osebnih podatkov stranske udeleženke in nadzornika, ki je izjavo podal v okviru izvajanja dejavnosti. Stranska udeleženka prav tako meni, da je podana izjema iz 7. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Stranska udeleženka poudarja, da bazen ni predmet uporabnega dovoljenja, kar pomeni, da upravni postopek za celotno gradnjo (objekt) še ni končan in da v zvezi z njim poteka pred Gradbeno inšpekcijo Območne enote Koper inšpekcijski postopek št. 06122-2089/2021-24. Stranska udeleženka tako meni, da bi moral organ dostop do zahtevane informacije zavrniti zaradi zlorabe pravice. Podaja stališče o tem, kdo je lahko stranka postopka izdaje uporabnega dovoljenja in kdo ima pravico do vpogleda v spis, in sicer le če imajo upravičeno korist oziroma interes. Meni, da veljajo za dostop do te dokumentacije procesna pravila, ki imajo prednost pred ZDIJZ, ki področje ureja splošno, zato bi bilo treba zahtevo zavrniti tudi iz tega razloga. Predlaga, da organ zavrne zahtevo na podlagi ZDIJZ in na podlagi Zakona o odvetništvu. Podredno pa predlaga, da se dopusti samo vpogled v zahtevane dokumente.

(3) O zahtevi prosilcev je organ odločil z odločbo št. 090-47/2024-6213-7 z dne 12. 2. 2025, s katero je zahtevi delno ugodil. Iz odločbe izhaja, da je s prvo točko organ ugodil zahtevi za dostop do celotne dokumentacije, ki je bila podlaga za izdajo uporabnega dovoljenja št. 351-116/2023-6213-30 z dne 19. 7. 2024, tako da se: a. posredujejo kopije s prekritimi osebnimi podatki: - izjave nadzornika in vodje nadzora ob vlogi za izdajo uporabnega dovoljenja za enostavno stavbo (priloga 15B, Pravilnik 2023), - korespondenca med upravnim organom in stranko postopka, b. omogoči vpogled v dokumentacijo s prekritimi osebnimi podatki v prostorih Upravne enote Izola: - PID oziroma projektno dokumentacijo izvedenih del – vodilni načrt, …. d. o. o., št. projekta 153/2020, 01.06.2020, - PID oziroma projektno dokumentacijo izvedenih del – vodilni načrt, ….. d. o. o., št. projekta 153/2020, 01.06.2020, s pripisom »dopolnitev št. 351-74/2020/5 z dne 21.07.2020«, - PZI oziroma projekt za izvedbo – načrt arhitekture (stanovanjski objekt), …… d. o. o., št. 924/17, oktober 2017, PZI oziroma projekt za izvedbo – načrt gradbenih konstrukcij (stanovanjski objekt), ….. s. p., št. 31/17, oktober 2017. Zahteva se v delu: - posredovanje osebnih podatkov na vsej dokumentaciji iz 1. točke tega izreka in – posredovanje kopije dokumentacije iz 1.b točke tega izreka zavrne. 3. Predlog stranske udeleženke za podaljšanje roka za podajo izjave v tem postopku se zavrne. 4. Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka. Iz vsebine obrazložitve izhaja, da je organ pristojen za izdajanje uporabnih dovoljenj in posledično tudi za posredovanje informacij javnega značaja iz delovnega področja organa, ki se nahajajo v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je izdelal organ sam, v sodelovanju z drugimi organi ali pridobil od drugih oseb. Nadalje navaja določbo tretje točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, na podlagi katere organ zavrne dostop do informacij, ki se nanašajo na varovane osebne podatke ter sklicuje na drugi odstavek 25. člena ZDIJZ. Z vpogledom v upravno zadevo št. 351-116/2023-6213, Uporabno dovoljenje brez tehničnega pregleda, upravni organ ugotavlja, da sestavlja vso dokumentacijo v konkretni gradbeni zadevi: - PID oziroma projektna dokumentacija izvedenih del - vodilni načrt, …..d.o.o., št. projekta 153/2020, 01.06.2020, - PID oziroma projektna dokumentacija izvedenih del - vodilni načrt, ….. d.o.o., št. projekta 153/2020, 01.06.2020, s pripisom »dopolnitev št.351-74/2020/5 z dne 21.07.2020«, - PZI oziroma projekt za izvedbo - načrt arhitekture (stanovanjski objekt), ….. d.o.o., št.924/17, oktober 2017, - PZI oziroma projekt za izvedbo - načrt gradbenih konstrukcij (stanovanjski objekt), ….. s.p., št.31/17, oktober 2017, - izjava nadzornika in vodje nadzora ob vlogi za izdajo uporabnega dovoljenja za enostanovanjsko stavbo (priloga 15B, Pravilnik 2023), - korespondenca med upravnim organom in stranko. Po njenem pregledu je upravni organ ugotovil, da vsebujejo nekateri od zahtevanih dokumentov osebne podatke, ki jih je potrebno varovati v skladu z ZVOP-2 in ZDIJZ, zato se pred posredovanjem kopij dokumentacije oziroma vpogledom vanjo le-ti prekrijejo. Drugič, zahtevana PID in PZI predstavljata avtorsko delo (sodbi Upravnega sodišča št. III U 334/2016-7 in št. III U 45/2016-10), zato se ob prekritju osebnih podatkov omogoči zgolj vpogled vanju. Glede ugovora stranske udeleženke, da imata prosilca z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja zgolj namen škodovati stranski udeleženki iz maščevalnih razlogov in tudi temu organu, upravni organ v ravnanju prosilcev, (čeprav je kot pravi udeleženka njuno sosedsko razmerje napeto in slabo), ne vidi primera takega ravnanja, zato ocenjuje pripombo udeleženke za neutemeljeno. Prav tako ni primerna pritegnitev nadzornika kot stranskega udeleženca v ta postopek, ker se v njem ne razpravlja o verodostojnosti njegove izjave, temveč o njenem posredovanju prosilcem. Glede predloga udeleženke za podaljšanje roka za vsaj 15 dni, kar ji upravni organ ni odobril, saj je svojo izjavo izčrpno podala pravočasno in vse do izdaje odločbe ni z ničemer dopolnila.

(4) Zoper navedeno odločitev organa je stranska udeleženka dne 7. 3. 2025 vložila pritožbo zoper 1., 3. in 4. točko izreka. V pritožbi navaja, da se je v vlogi za prijavo stranke udeležbe sklicevala na to, da je področna zakonodaja specialna glede na določbe ZDIJZ, do tega ugovora pa se organ ni opredelil, zato je podana bistvena kršitev pravil postopka. Enako velja za njen ugovor o obstoju izjeme iz 7. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Obrazložitev zakaj je organ zavrnil ugovor, da je podana izjema zlorabe pravice je pavšalna neobrazložena. Organ je pavšalno povzel njene konkretne navedbe in trditve v čem je ravnanje prosilcev šikanozno ne samo v razmerju do nje, ampak tudi do organa. Meni, da organ ni izvedel nobenega dokaza in dejanskega stanja sploh ni ugotavljal, da bi ugotovil, ali je res podana zloraba pravice, saj je izdal odločbo le nekaj dni po prejemu njene vloge. Iz izpodbijane odločbe ni razvidno, iz katerih razlogov je bila napravljena ocena organa o neutemeljenosti pritožničinih navedb v okviru uveljavljenih izjem. Zmoten je zaključek organa, da ni pritegnil nadzornika v postopek in ni varoval njegovih osebnih podatkov. Poleg tega je organ spregledal, da so bile te navedbe podane v zvezi z zatrjevanjem izjeme zlorabe pravice. Prosilca bosta zlorabila predmetni postopek po ZDIJZ za nepoštene namene, ki niso skladni z ZDIJZ, vse zoper organ, stransko udeleženko in nadzornika. Prav tako opozarja, da je v vlogi podala navedbe o tem, da ni sodelovala pri postopku dostopa prosilcev do uporabnega dovoljenja in podaja navedbe v zvezi z dostopom prosilcev do tega dokumenta. Odločba je nezakonita, ker organ pred izdajo odločbe, ni odločil o predlogu za podaljšanje roka. Prav tako iz odločbe ni razvidno, zakaj je organ odločil, da razlogi za podaljšanje niso podani. V zvezi z navedba organa, da je vloga stranske udeleženke izčrpna, organ ni izvedel ugotovitvenega postopka, kaj vse je stranska udeleženka še želela navesti. Odločitev iz druge alineje 1/a točke izreka je neizvršljiva oziroma nedoločena, saj niti iz obrazložitve niti iz izreka ne izhaja, glede katere korespondence je organ zahtevi ugodil, ali kateri del te nedoločene korespondence sodi med avtorska dela in ali glede njih obstajajo izjeme. Iz odločbe mora biti jasno katere informacije so bile posredovane stranki in v kakšnem obsegu. Napačna pa je tudi odločitev o stroških, da vsaka stranka nosi sama svoje stroške postopka. Če v postopek vstopi stranski udeleženec, krije svoje stroške, če s svojim zahtevkom ni uspel. Odločitev organa je zmotna, saj je stranska udeleženka delno uspela z zatrjevanjem, da je podana izjema varstva osebnih podatkov. Stranska udeleženka v pritožbi podala tudi predlog za izločitev, v primeru, da bo IP vrnil zadevo v ponovno odločanje, in sicer izločitev uradne osebe Samante Belič Gunjač in načelnika Branka Andrejašiča. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

(5) Organ je pritožbo stranske udeleženke vročil prosilcema, ki sta po pooblaščencu prosila za podaljšanje roka za pritožbo in prošnjo, da jima vroči vlogo stranske udeleženke za vstop v postopek, ki jima predhodno ni bila vročena. Dne 25. 3. 2025 in dopolnjeno dne 14. 4. 2025 sta podala odgovor na pritožbo. Predlagata, da se pritožbo stranske udeleženke zavrže, podrejeno pa zavrne. Ker je organ odločil, da se vsi osebni podatki prekrijejo, stranska udeleženka v postopku nima pravnega interesa. Prosilca prav tako menita, da stranska udeleženka sploh nima pravic, ki ji jih je dal organ. Ob tem se sklicujeta na določbo a26.a člena ZDIJZ in razloge za sprejem tega člena. Organ je tako postopal nepravilno, ko je stranski udeleženki dal možnost sodelovanja v tem postopku, saj za to ni bilo razloga, imel pa je tudi izrecno zakonsko prepoved. Zgolj zaradi te nepravilnosti se prosilca nista pritožila, saj na vsebino odločbe organa ne vpliva, ter bi pritožba zgolj po nepotrebnem zavlekla postopek. Zgolj in izključno glede vprašanja varstva osebnih podatkov bi imela stranska udeleženka hipotetično možnost izjasnitve, ker pa je o tem vprašanju organ jasno odločil, da se osebni podatki prekrijejo (tako v kopijah, kot na vpogledu), je udeleženka izgubila interes v tem postopku. Za pritožbo tako že na prvi pogled niti ne more imeti pravnega interesa in od pritožbe ne nobene koristi. Ob tem prosilca citirata, da v skladu s 27. členom ZDIJZ ima lahko pritožbo le prosilec. Glede zatrjevanja stranske udeleženke o obstoju drugih izjem, prosilca navajata, da se na stransko udeleženko te izjeme ne nanašajo, ampak na organ. Prosilca tudi menita, da je odločba organa ustrezno obrazložena, saj ne obstaja dolžnost organa, da se opredeli do navedb stranske udeleženke, ki se ne nanašajo nanjo. Neutemeljeno je sklicevanje stranske udeleženke na specialno ureditev glede udeležbe v postopku in dostopa do dokumentov. O neutemeljenosti sklicevanja stranske udeleženke na izjemo varstva upravnega postopka prosilca navajata, da je ta namenjena varovanju postopka in ne stranke. Postopek izdaje uporabnega dovoljenja je že končan. Odobritev dostopa do dokumentacije iz tega postopka niti teoretično ne more škodovati izvedbi postopka, saj je bil že v celoti izveden. Prav tako menita, da je organ odločil pravilno in v zadostni meri obrazložil, da ni podana zloraba pravice. Njegova odločitev pa je tudi v skladu z upravnosodno prakso. Po mnenju prosilcev pa organ tudi pravilno v postopek ni pritegnil nadzornika. Navedbe stranske udeleženke o drugem postopku, na podlagi katerega sta prosilca pridobila uporabno dovoljenje, za obravnavani postopek niso relevantne. Organ pravilno ni podaljšal roka za podajo izjave stranski udeleženki. Neutemeljene so navedbe glede stroškov in izločitve uradnih oseb pri organu. Prosilka organu očita procesne kršitve, kar pa ni utemeljen razlog za izločitev in sami zase ne vzbujajo dvoma v nepristranskost odločanja uradih oseb. IP predlagata, da stranska udeleženka nosi stroške pritožbe prosilcev in jih priglašata. Iz dopolnitve odgovora na pritožbo z dne 10. 4. 2025 pa izhaja, da se opredeljujeta do navedbe o specialnosti področnih predpisov in opozarjata na določbo 82. člena ZUP. Menita, da stranska udeleženka zlorablja svoje pravice v tem postopku. Vztrajata pri zavrnitvi pritožbe in priglašata stroške dopolnitve odgovora na pritožbo.

(6) Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, dne 18. 4. 2025, kot pravočasno, dopustno in dovoljeno, odstopil IP v pristojno reševanje. Ker organ ob odstopu ni posredoval odgovora na pritožbo in dopolnitve odgovora na pritožbo prosilcev stranski udeleženki, ji jo je poslal IP v seznanitev.

Pritožba je delno utemeljena.

(7) IP kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, izpodbijano odločbo organa preizkusi v delu, v katerem jo prosilec izpodbija, in v mejah pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali v postopku na prvi stopnji ni prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

(8) IP poudarja, da se dostop do dokumentov na podlagi določb ZDIJZ nikoli ne presoja z vidika okoliščin posameznega prosilca, temveč z vidika samih informacij, ki so zahtevane. Pri presoji, ali lahko prosilec pridobi zahtevane podatke oziroma dokumente, se je zato vedno treba vprašati, ali gre za informacije, ki bi jih lahko pridobil tudi kdorkoli drug, ki bi organu postavil isto zahtevo. V postopku po ZDIJZ je torej bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in morebiten osebni status. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse.

(9) Ker prosilca v odgovoru na pritožbo navajata, da stranska udeleženka nima pravnega interesa za pritožbo, niti ga ni imela za zahtevo, se je IP najprej opredelil do tega procesnega vprašanja. Sklicevanje prosilcev na določbo a26a. člena ZDIJZ je neutemeljeno. Slednji v prvem odstavku določa, da je v postopku z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja ali ponovno uporabo stranka postopka samo prosilec, če je predmet odločanja dostop do podatkov, za katere je z zakonom določeno, da so javni. Primeri, ko sam zakon določa, da so določeni podatki javni, so na primer v tretjem odstavku 6. člena ZDIJZ (okoljski podatki, podatki o porabi javnih sredstev, podatki v zvezi z delovnim razmerjem javnih uslužbencev, izvajanjem javne funkcije, idr.). V obravnavanem postopku pa prosilca tudi sama ugotavljata, da je stranska udeleženka upravičena do varstva svojih osebnih podatkov, torej predmet zahteve niso podatki, za katere zakon določa, da so javni. Organ tako ni kršil določb ZDIJZ, da jo je povabil v postopek. ZUP namreč v 44. členu določa, da mora organ ves čas med postopkom po uradni dolžnosti skrbeti za to, da so v postopku udeleženi vsi, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločba. Vprašanje procesnega vodstva organa prve stopnje oziroma uradne osebe, ki vodi postopek pa je, koga v postopek povabi. IP prav tako meni, da je organ odločil pravilno o tem, da v postopek ni povabil nadzornika družbo ….. d. o. o.. Gre za dokumente, ki jih je nadzornik pripravil v okviru svoje dejavnosti za namen izvedbe in izpolnjevanja formalnih in dejanskih pogojev za pridobitev uporabnega dovoljenja, torej dokumentacije, ki se predloži organu v upravnem postopku. Kot je pravilno poudaril organ je namen dostopa do informacij javnega značaja pridobitev dokumentov, ki vsebujejo te informacije in ne dokazovanje njihove verodostojnosti.

(10) Stranska udeleženka v pritožbi zoper končno odločbo izpodbija tudi tretjo točko, s katero je organ odločil o njenem predlogu za podaljšanje roka. Izpostavlja, da bi moral organ odločiti o tem s predhodnim sklepom. Kot izhaja iz Komentarja Zakona o splošnem upravnem postopku ZUP (Založba Uradni list RS, Ljubljana 2020, 1. knjiga stran 610, J. Podlipnik) sklepa o zavrnitvi prošnje ni mogoče izpodbijati ločeno, ampak le skupaj s pritožbo zoper odločbo o glavni stvari, če je ta predvidena. V primeru zavrnitve lahko pritožnik to uveljavlja kot pritožbeni razlog bistvene kršitve pravil upravnega postopka, če bo izkazal vpliv na odločitev v zadevi. IP ugotavlja, da stranska udeleženka v pritožbi ni navedla in tudi ne izkazala, česa v roku, ki ji je bil postavljen za podajo vloge za priglasitev stranske udeležbe, ni mogla navesti ali izkazati. Kot bo razvidno v nadaljevanju, so tudi njene pritožbe navedbe v pretežnem delu neutemeljene, zato ni jasno, kaj je še hotela navesti in izkazati, da bi bilo pravno relevantno za odločitev organa. Dejstvo, da organ roka za podajo vloge ni podaljšal, ni vplivalo na pravilnost in zakonitost postopka pri organu. Ugovor glede nomotehnične izvedbe odločitve v ločenem sklepu ali v končni odločbi, je glede na komentar, da je možno sklep izpodbijati le zoper končno odločitev, tako nerelevanten. Iz upravno sodne prakse pa izhaja, da Upravno sodišče RS v zvezi s tem, da organi niso izdali ločenih sklepov, ampak so o zavrnitvi predloga za podaljšanje roka odločili s končno odločbo, ni ugotovilo kršitev. V zvezi s tem IP le primeroma navaja sodbe Upravnega sodišča RS I U 711/2012 z dne 21. 2. 2013 in II U 399/2013 z dne 2. 7. 2014.

(11) S pritožbo stranska udeleženka navaja, da ima glede dostopa do dokumentov iz spisa prednost področna zakonodaja, in sicer določbe ZUP o vpogledu v spis, ki ga razen stranki omogočajo le v primeru, da ima oseba izkazano pravno korist. V zvezi s tem IP opozarja na določbo 82. člena ZUP, ki v četrtem odstavku izrecno določa, da lahko v skladu z zakonom, ki ureja dostop do informacij javnega značaja ne glede na določbe tega zakona, vsakdo ustno ali pisno zahteva od organa, da mu omogoči dostop do informacij javnega značaja v posameznih upravnih zadevah. ZDIJZ na zakonski ravni ureja v 39. členu Ustave RS določeno pravico do informacij javnega značaja. Peti člen ZDIJZ določa načelo prostega dostopa do vseh informacij javnega značaja. Skladno s splošno sprejeto restriktivno razlago izjem, bi za zavrnitev dostopa do informacij javnega značaja po področni zakonodaji morala obstajati izrecna, nedvoumna in jasna zakonska določba, ki bi urejala pogoje za zavrnitev dostopa do informacij javnega značaja, s katerimi razpolaga organ. V obravnavanem primeru pa področje postopkovno ureja ZUP, ki v zgoraj navedenem četrtem odstavku 82. člena še celo napotuje na ločeno od upravnega postopka obravnavo zahtev za dostop do dokumentov na podlagi določb, ki jih ureja ZDIJZ. IP tako zaključuje, da je sklicevanje stranske udeleženke, da so do vpogleda v spis upravičeni le subjekti iz prvega oziroma drugega odstavka 82. člena ZUP, neutemeljeno.

(12) IP poudarja, da je v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja pristojen presojati (zgolj) vprašanje, ali gre za informacijo javnega značaja in če ta pri organu obstaja v materializirani obliki ter obstoj morebitnih izjem od dostopa, ne pa tudi npr. vprašanje zakonitosti in pravilnosti poslovanja organov in njihovih odločitev. Navedeno sodi v delovno področje drugih organov in ne IP, ki kot že rečeno, v pritožbenem postopku po ZDIJZ presoja zgolj obstoj zahtevanih informacij in vprašanje, ali gre za prosto dostopne informacije javnega značaja. Stranska udeleženka tako neutemeljeno graja ravnanje organa v zvezi z dostopom do uporabnega dovoljenja, ki ni bili predmet zahteve za dostop do informacij, v zvezi s katerim se vodi obravnavani pritožbeni postopek.

(13) Stranska udeleženka v pritožbi meni, da je organ napačno ugotovil, da ni podana zloraba pravice v obravnavanem primeru. S tem v zvezi graja tudi ravnanje organa, da ni izvedel vseh predlaganih dokazov. Organ lahko v skladu s petim odstavkom 5. člena ZDIJZ prosilcu izjemoma zavrne dostop do zahtevane informacije, če prosilec z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorabi pravico dostopa do informacij javnega značaja po tem zakonu oziroma je očitno, da so zahteva ali zahteve šikanoznega značaja.

(14) Do instituta zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja (v nadaljevanju zloraba pravice dostopa) po petem odstavku 5. člena ZDIJZ se je IP v svojih odločbah obširneje opredeljeval že v preteklosti. IP se tako v izogib ponavljanju o splošnih navedbah v zvezi s tem institutom sklicuje na svoje predhodne odločbe.[1]

(15) Institut zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja se po petem odstavku 5. člena ZDIJZ presoja v vsakem posameznem primeru posebej, izhajajoč iz splošnega načela ZDIJZ, da so informacije javnega značaja dostopne vsakomur in da si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati doseči čim večjo obveščenost javnosti o svojem delovanju. Prav tako IP poudarja, da je presoja obstoja zlorabe pravice institut, ki ga je treba uporabljati z veliko mero previdnosti in le tam, kjer je to nujno potrebno. Kriterije, ki opredeljujejo zlorabo pravice, je treba razlagati ozko in v vsakem primeru posebej. Utemeljitev obstoja zlorabe pravice mora vselej ostati skrajno sredstvo v postopkih odločanja o zahtevah za posredovanje informacij javnega značaja in se sme uporabiti le v primeru, če od organa objektivno ni mogoče pričakovati, da bo o dostopu do vseh zahtevanih informacij javnega značaja odločal po postopku, ki ga določa ZDIJZ.

(16) Organ lahko po petem odstavku 5. člena ZDIJZ zavrne zahtevo ali funkcionalno povezane zahteve prosilca le v primeru, ko so izpolnjeni elementi instituta zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja. ZDIJZ ne določa konkretnih kriterijev oziroma elementov, ki kažejo na zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja, niti ni z ZDIJZ omejeno število vlog, ki jih lahko vloži posamezen prosilec, zato IP pri presoji zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja upošteva kriterije, ki so se razvili za opredelitev zlorabe pravice v pravni teoriji in praksi, npr.:

- ponavljajoče se vloge za isto zadevo (izločitev vseh sodnikov Ustavnega sodišča) s pavšalnimi navedbami^[2];

- pritožba je očitno nedovoljena in neutemeljena, vsak razumen posameznik pa šteje njeno vložitev kot brez vseh možnosti za uspeh; z očitno nedovoljenimi in neutemeljenimi vlogami se tako ovira izpolnjevanje temeljnih nalog Ustavnega sodišča kot najvišjega organa sodne oblasti za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter človekovih pravic in temeljnih svoboščin^[3];

- vlaganje vlog, katerih vsebina je izražanje številnih negativnih vrednostnih sodb in žalitev, provokacija in s tem navidezno uveljavljanje pravic^[4];

- zaporedno vlaganje nedovoljenih pravnih sredstev - vlog brez postulacijske sposobnosti, ki vodijo k obravnavanju in pojasnjevanju istih procesnih vprašanj^[5];

- vztrajanje pri izterjavi bagatelnega zneska, brez navedbe razumnih razlogov za vztrajanje^[6];

- z načinom vlaganja zahtev se organ prekomerno zasipa z delom, kar predstavlja oviro za njegovo učinkovito delo ne samo na področju dostopa do informacij javnega značaja, temveč na vseh njegovih delovnih področjih, z več deset vloženimi zahtevami za dostop do izrazito obsežne količine dokumentov in več kot 300 elektronskimi sporočili, poslanimi odgovorni osebi za dostop do informacij javnega značaja, v obdobju enega leta, kar predstavlja izjemno število vlog, večinoma z žaljivo vsebino, posredovanje tudi drugim državnim organom, …^[7];

- zahteve niso žaljive in tudi ne pretirano obsežne, organ pa glede na zahtevano količino dokumentov tudi ni izkazal, da prosilcu v zakonskem roku ne bi mogel zagotoviti dostopa do podatkov brez škode za delo; organ je dolžan organizirati svoje delo tako, da se prosilcu, ki ne zlorablja pravic, omogoči dostop; večje število vloženih zahtev, ki utegne organu povzročiti določene neprijetnosti, samo po sebi (ob odsotnosti drugih okoliščin, ki kažejo zlorabo) ne more predstavljati razloga za zavrnitev^[8];

- za presojo zakonitosti izpodbijanega akta je potrebno presoditi, ali iz načina vlaganja zahtev prosilca izhaja njegov namen prekomerno zasipati organ z delom in ga s tem ovirati pri opravljanju nalog ter poseči v njeno dostojanstvo oziroma ali vloženi zahtevi prosilca namerno povzročata kakšne neprijetnosti ali druge nevšečnosti^[9].

(17) Po pregledu izpodbijane odločbe in dokumentov zadeve IP ugotavlja, da zahteva prosilcev ni očitno nedovoljena in neutemeljena. Ne gre za zahtevo, vložitev katere bi vsak razumen posameznik štel kot brez vseh možnosti za uspeh. Nesporno je namreč, da sta prosilca dovolj konkretno opredelila zahtevane dokumente, saj je organ o njih odločil.

(18) Stranska udeleženka navaja, da je zahteva šikanozna, zato, ker zahtevata informacije, vključno z izjavo nadzornika, kar utemeljujeta s tem, da izjava vzbuja dvom v njeno verodostojnost. Ob tem stranska udeleženka podaja navedbe o tem, v kakšnem odnosu je s prosilci oziroma kako bodo prosilci uporabili navedeno dokumentacijo. Po presoji IP organ pravilno ni štel zahteve prosilcev za šikanozno. IP stališču, da je zahteva prosilcev šikanozna, ne more slediti, saj ugotavlja, da ni žaljiva in nespoštljiva, prav tako ne vsebuje negativnih vrednostnih sodb in provokacij.

(19) Prav tako izpolnitev predmetne zahteve ne bi ovirala izpolnjevanje temeljnih nalog organa, saj je o njej odločil in ugotovil, da zloraba pravice ni podana. Na organu je dokazno breme, da navede in izkaže, da bi vsebinska obravnava predmetne zahteve prekomerno obremenila delo organa in zaradi tega organ ne bi mogel ustrezno zavarovati pravic strank v drugih postopkih. Kot je razvidno iz upravno sodne prakse, je treba kriterije, ki opredeljujejo zlorabo pravice, razlagati ozko in v vsakem primeru posebej. Utemeljitev obstoja zlorabe pravice mora vselej ostati skrajno sredstvo v postopkih odločanja o zahtevah za posredovanje informacij javnega značaja in se sme uporabiti le v primeru, če od organa objektivno ni mogoče pričakovati, da bo zahteve prosilca obravnaval skladno z določbami ZDIJZ. Po preučitvi konkretne zadeve IP zaključuje, da ni mogoče ugotoviti, da sta prosilca v primeru vložitve obravnavane zahteve prekoračila pravne meje pravice dostopa do informacij javnega značaja, saj organ, ki je primarno pristojen odločati o tem, da je podana zloraba pravic, ni ocenil, da bi bila zloraba podana. Navedbe stranske udeleženke pa tudi ne utemeljujejo nasprotnega. Prav tako so neutemeljene navedbe stranske udeleženke, da organ ni izvedel dokazov s tem v zvezi. Ob tem IP poudarja, da se vprašanje pomanjkljivo izvedenega dokaznega postopka pojavi, če organ sprejme zaključek o določenem pravno relevantnem dejanskem stanju brez, da bi izvedel določen dokaz. V primeru, ko pa stranka postopka podaja navedbe, ki niso pravno relevantne (kot na primer kaj bo prosilec počel z v postopku pridobljeno listino) pa organ s tem v zvezi ni dolžan izvesti dokazov.

(20) IP pojasnjuje, da je v skladu s prakso IP, da če je neka informacija informacija javnega značaja, to pomeni, da je prosto dostopna za vse (erga omnes učinek) in se torej lahko tudi posreduje različni javnosti. V takšnih primerih namreč ne govorimo o ponovni uporabi informacij javnega značaja, katere koncept je neke vrste nadgradnjo informacij, rezultat katerega je dodana vrednost in večja uporabnost informacij za končne uporabnike, ne pa zgolj »objava« prejetih informacij. Ker, kot zgoraj že navedeno, okoliščine in namen, zakaj naj bi prosilca informacije zahtevala, v postopku po ZDIJZ niso relevantne, IP v tem postopku tudi ne more upoštevati navedb stranske udeleženke, zakaj bosta prosilca uporabila informacije. Če pri tem pride do kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin in do posega v čast in dobro ime posameznika oz. je storjeno kaznivo dejanje ali prekršek, so za to na voljo ustrezna pravna sredstva oz. drugi postopki in za reševanje takih primerov ni namenjen postopek po ZDIJZ.

(21) Nadalje ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, da je podana izjema varstva upravnega postopka po 7. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Gre za izjemo, ki neposredno ščiti organ, oziroma zavezanca za dostop do informacij javnega značaja, pri katerem postopek teče (ne pa drugih strank postopka). Organ se v obravnavanem primeru na to izjemo ni skliceval, zato tudi stranska udeleženka pri sklicevanju nanjo ne more biti uspešna. Dejstvo, da določen postopek teče, namreč ni v korelaciji z varstvom stranke tega postopka, temveč v »varovanju« izvedbe tega postopka oziroma povedano drugače, treba je izkazati, da bi razkritje škodovalo izvedbi konkretnega postopka, ki je v teku, ne pa škode, ki bi potencialno lahko nastala stranki tega postopka, kar zatrjuje stranska udeleženka. Dokazno breme za obstoj škode je torej na strani organa, ki postopek vodi. Navedeno pomeni, da mora organ v vsakem primeru posebej pretehtati, ali bi razkritje neke informacije škodovalo izvedbi samega postopka. Ta določba se torej ne sme tolmačiti tako, da se dostop do podatkov, ki so bili pridobljeni ali sestavljeni zaradi upravnega postopka a priori zavrne, temveč je treba pretehtati možnost odobritve dostopa in morebitne škodljive posledice, ki bi z razkritjem dokumenta nastale za izvedbo konkretnega upravnega postopka. Glede na to, da se organ na navedeno izjemo ni skliceval, pomeni, da v konkretnem primeru škoda za izvedbo konkretnega postopka ni izkazana, s čimer ni izpolnjen drugi pogoj za obstoj izjeme po 7. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Kot rečeno, pa škoda, ki bi potencialno nastala stranki upravnega postopka, s predmetno izjemo ni varovana, prav tako pa stranski udeleženec ne more »zahtevati« od organa, da naj se sklicuje na izjemo, ki varuje postopek pred organom. Temu stališču IP pa pritrjuje tudi upravno sodna praksa Upravnega sodišča RS (glej sodbo I U 293/2020-21 z dne 18. 5. 2022). Iz sodbe Vrhovnega sodišča RS opr. št. X Ips 34/2023 z dne 6. 11. 2024, ki je navedeno sodbo potrdilo pa izhaja (glej tč. 22 idr.), da v okviru izjeme od dostopa informacij javnega značaja po 7. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ lahko oziroma mora organ, pred katerim se vodi upravni postopek, sam opraviti presojo, ali bo razkritje podatka škodovalo izvedbi upravnega postopka, ki ga vodi sam in v skladu s tem ravnati tako pri posredovanju podatkov drugim organom kot pri odločanju o dostopu do informacij javnega značaja. Navedena izjema iz 7. točke je namenjena varovanju postopka in ne stranke; gre za škodo, ki bi nastala postopku, ne stranki. Pri odločanju o obstoju te izjeme ni pravno pomembno, zakaj prosilec potrebuje zahtevano informacijo.

(22) Stranska udeleženka pa utemeljeno graja izpodbijano odločbo v delu, v katerem navaja, da iz izreka in iz obrazložitve ni razvidno, o katerih dokumentih, ki jih je v izreku opredelil kot »korespondenco med upravnim organom in stranko postopka«, je organ odločal in v kakšnem obsegu je varoval osebne podatke. IP je zato izpodbijano odločbo v tem delu odpravil in v izreku te odločbe odločil tudi o tem, kateri dokumenti sodijo v »korespondenco med upravnim organom in stranko postopka« ter kateri osebni podatki se prekrijejo. Pri tem je upošteval odločitev organa o obliki dostopa, saj odločba v tem delu ni bila izpodbijana.

(23) V skladu z definicijo osebnega podatka po določilu člena 4(1) člena Splošne uredba o varstvu podatkov IP ugotavlja, da podatki o imenih, priimkih, zaposlitvi, podpisih, izobrazbi in identifikacijski številki vpisa v imenik posameznih fizičnih oseb predstavljajo osebne podatke. IP je tako preveril še, ali je za obdelavo predmetnih osebnih podatkov podana ustrezna pravna podlaga, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6, upoštevajoč načelo najmanjšega obsega iz člena 5(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov. Na to pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov pa se sklicuje tudi Zakon o varstvu osebnih podatkov – ZVOP-2 (prvi odstavek 6. člena) in 74. člen ZVOP-2, ki določa, da zavezanci po zakonu, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, javnosti posredujejo osebne podatke, če so ti po zakonu javni ali če je za njihovo razkritje dan prevladujoč javni interes.

(24) IP tako ugotavlja:

- Niso varovani podatki o imenu, priimku in položaju družbenikov, ustanoviteljev ali članov organov gospodarskih družb ter oseb, pooblaščenih za zastopanje, za katere je vpis v javni register obvezen. Ti podatki so namreč javni v skladu z določbami ZGD-1, Zakona o Poslovnem registru Slovenije in Zakona o sodnem registru. Enako velja za podpise teh oseb, ko nastopajo v predmetnih dokumentih v svojstvu navedenih položajev.

- Niso varovani podatki o imenu, priimku, izobrazbi, identifikacijski številki in podpisu projektanta, izdelovalca osnovnega prikaza/načrta in vodji projektiranja. Prav tako niso varovani podatki o imenu, priimku, izobrazbi in identifikacijski številki drugih strokovnjakov. V skladu s petim odstavkom 14. člena Gradbenega zakona (v nadaljevanju: GZ-1) namreč projektant, vodja projektiranja in pooblaščeni strokovnjaki, ki sodelujejo pri izdelavi projektne dokumentacije, vsak za svoj del projektne dokumentacije s podpisom jamčijo, da projektna dokumentacija izpolnjuje zahteve tega zakona. V nadaljevanju GZ-1 določa tudi, da projektant v izdelavo projektne dokumentacije vključi tiste pooblaščene arhitekte, pooblaščene krajinske arhitekte in pooblaščene inženirje s področja gradbeništva, elektrotehnike, strojništva, tehnologije, požarne varnosti, geotehnologije in rudarstva, geodezije ali prometnega inženirstva ter strokovnjake z drugih strokovnih področij, katerih strokovne rešitve so glede na namen in zahtevnost objekta ter namen izdelave projektne dokumentacije potrebne, določa pa tudi, da se v projektni dokumentaciji navedejo osebna imena ter identifikacijske številke vseh pooblaščenih strokovnjakov ter osebna imena drugih strokovnjakov, ki so sodelovali pri izdelavi projektne dokumentacije (6. odstavek 39. člena). Projektant in vodja projektiranja s podpisom projektne dokumentacije v vsaki fazi načrtovalskega procesa jamčita za njeno pravilnost, upoštevaje raven obdelave (7. odstavek 39. člena GZ-1). Ti podatki so sicer vneseni v obrazce, katerih vsebino določa Pravilnik o projektni in drugi dokumentacije ter obrazcih pri graditvi objektov (v nadaljevanju: Pravilnik). Poleg tega IP ugotavlja še, da Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije ter Inženirska zbornica Slovenije vodita imenika pooblaščenih arhitektov in inženirjev. V skladu z 12. členom Zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti so med drugim javni podatki o osebnem imenu pooblaščenega arhitekta in inženirja, poklicnem nazivu, identifikacijski številki, načinu opravljanja poklicnih nalog, strokovnem in znanstvenem naslovu, datumu vpisa v imenik pooblaščenih arhitektov in inženirjev ter morebitnem izbrisu iz imenika pooblaščenih arhitektov in inženirjev ali mirovanju. Ugotoviti pa je tudi, da mora imeti vsak grafični prikaz v skladu s petim odstavkom 3. člena Pravilnika navedeno med drugim ime in priimek, podatek o strokovni izobrazbi ter identifikacijsko številko pooblaščenega strokovnjaka, ki je izdelal grafični prikaz.

- Prav tako med varovane osebne podatke ne sodijo ime, priimek, naslov, kontaktni podatki odvetnikov. Ti podatki so namreč že javno dostopni na svetovnem spletu, v dokumentih pa se pojavljajo v popolnoma istem kontekstu oziroma z istim namenom, t. j. v vlogi opravljanja odvetniškega poklica. Dodati je potrebno tudi, da odvetnik opravlja posebno službo oziroma svoboden poklic, ki zagotavlja poklicno strokovno zastopanje pravnih in fizičnih oseb v postopkih pred sodišči in drugimi državnimi organi kot tudi druge oblike pravne pomoči. Po določbi 137. člena Ustave RS je odvetništvo samostojna in neodvisna služba, ki jo ureja zakon; najbolj pomembno pa je, da je odvetništvo po isti določbi tudi del pravosodja in je s tem vezano na poštenost, neodvisnost, strokovnost in skrbnost. Zakon o odvetništvu (Ur. l. RS, št. 18/93, z vsemi spremembami in dopolnitvami) zato ureja ne le pravice in dolžnosti odvetnikov, temveč tudi pogoje, ki jih je potrebno izpolniti za pridobitev pravice do opravljanja odvetniškega poklica. Iz vsega navedenega sledi, da so odvetniki relevanten del pravosodnega sistema, imenik odvetnikov je javno dostopen, posledično pa njihovega imena in priimka ni mogoče šteti za varovane osebne podatke.

- Ni pa najti pravne podlage za razkritje imena in drugih podatkov investitorke za izdajo uporabnega dovoljenja. IP je zato z izrekom te odločbe naložil organu njihovo prekritje. Enako velja za osebne okoliščine odvetnice v predlogu za podaljšanje roka.

(25) IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag pritožbi stranske udeleženke delno ugodil le v delu, ki se nanaša na to, da izrek izpodbijane odločbe ni določen, saj je izostala navedba vseh posameznih dokumentov, o katerih je določil organ v okviru navedbe »korespondenca med upravnim organom in stranko postopka« in odločitev o tem v kakšnem obsegu je varoval osebne podatke, na podlagi prvega odstavka 251. člena ZUP. V preostalem delu je IP pritožbo stranske udeleženke, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil.

(26) V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali. Stranska udeleženka navaja, da je upravičena do vračila stroškov za vstop v postopek in za pritožbeni postopek, prosilca pa za pritožbeni postopek.

(27) Prvi odstavek 114. člen ZUP določa, da stranski udeleženec, ki vstopi v postopek, krije svoje stroške, če s svojim zahtevkom ni uspel, oziroma če pa je s svojim zahtevkom uspel, krije stroške stranka, na zahtevo katere se je postopek začel, razen osebnih stroškov.

(28) V obravnavanem primeru stranska udeleženka s svojimi vlogami v postopku na prvi stopnji in v pritožbi dejansko ni uspela zaradi česar se njena zahteva za povrnitev nastalih stroškov zavrne. Organ je zahtevi za dostop ugodil, po uradi dolžnosti pa je omejil dostop do varovanih osebnih podatkov.

(28) Prvi odstavek 114. člena ZUP določa, da če je v postopku udeleženih dvoje ali več strank z nasprotujočimi si interesi, krije stroške stranka, ki je povzročila postopek, pa se je ta končal v njeno škodo. Če je v takem primeru katera od strank deloma zmagala s svojim zahtevkom, trpi del stroškov v sorazmerju s tistim delom svojega zahtevka, s katerim ni zmagala. Če v postopek vstopi stranski udeleženec, krije svoje stroške, če s svojim zahtevkom ni uspel. Če pa je s svojim zahtevkom uspel, krije stroške stranka, na zahtevo katere se je postopek začel, razen osebnih stroškov. Po sodni praksi[10] stranski udeleženec v postopku ne uveljavlja materialno pravnega zahtevka, ne odloča se o njegovi materialni pravici, ampak se mu z udeležbo omogoča zaščita njegovega pravno varovanega položaja, zato o uspehu v zvezi z materialno pravnim zahtevkom ni mogoče govoriti. Stranski udeleženec lahko namreč uspe le s procesno pravnim zahtevkom, na primer z zahtevo za vstop v postopek, s pritožbo ali zahtevkom za izredno pravno sredstvo.[11]

(28) Glede na že navedeno razlikovanje med stranko z nasprotnim interesom in stranskim udeležencem, ki v postopku ne uveljavlja materialno pravnega zahtevka oziroma se v postopku ne odloča o njegovi materialni pravici, ampak se mu z udeležbo omogoča zaščita njegovega pravno varovanega položaja, stranski udeleženec ne more zahtevati povrnitev stroškov, ki se ne nanašajo na urejanje situacije, ko v postopku sodeluje kot stranski udeleženec. Slednji v postopku nastopa zaradi zaščite svojega pravnega interesa, ki je največkrat res nasproten interesu stranke. Stranski udeleženec lahko uspe le s procesno pravnim zahtevkom, na primer z zahtevo za vstop v postopek, s pritožbo ali zahtevkom za izredno pravno sredstvo, in mu v tem primeru gredo stroški, ki se nanašajo na tovrstni zahtevek, kot že pojasnjeno, v obravnavanem primeru pa ne gre za takšen zahtevek. Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP-C) je bilo dodano posebno pravilo, ki se nanaša na povračilo stroškov stranskega udeleženca, ki je vstopil v postopek. Da je s tem zakonodajalec, kar se tiče stroškov, ločil položaj stranskega udeleženca od položaja stranke oziroma stranke z nasprotnim interesom, izhaja tudi iz komentarja ZUP.[12]

(29) Ker v obravnavanem primeru stranska udeleženka ni uveljavljala procesno pravnega zahtevka, se njena zahteva za povrnitev nastalih stroškov zavrne (kot izhaja iz 4. točke izreka te odločbe). V zvezi z zahtevo prosilcev za povračilo stroškov za pritožbo, IP ugotavlja, da navedbe v odgovoru na pritožbo niso prispevale k rešitvi zadeve, zato tudi prosilca nista upravičena do povračila stroškov pritožbenega postopka.

(30) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločitev ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila           :

Manja Resman, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke

[1] Npr. odločbe IP št. 090-211/2016, št. 090-55/2017, št. 090-215/2018, št. 090-146/2019/3, št. 090-239/2019/6, št. 090-269/2022/2, št. 090-2/2023/2.

[2] Sklep Ustavnega sodišča št. Up-3427/07-34 in U-I-287/07 z dne 6. 11. 2008.

[3] Sklep Ustavnega sodišča št. Up-448/12-11 z dne 21. 6. 2012.

[4] Sklep Ustavnega sodišča št. Up-3093/08-5 in U-I-315/08-4 z dne 12. 2. 2009.

[5] Sklep Vrhovnega sodišča št. I Up 76/2014 z dne 24. 2. 2014.

[6] Sklep Višjega sodišča v Ljubljani, Izvršilni oddelek, št. II Ip 1002/2009 z dne 13. 5. 2009.

[7] Sodba Upravnega sodišča št. III U 240/2012 z dne 7. 11. 2013.

[8] Sodba Upravnega sodišča št. II U 214/2016 z dne 7. 2. 2017.

[9] Sodba Upravnega sodišča št. I U 1816/2016-34 z dne 4. 10. 2017.

[10] Npr. sodba Upravnega sodišča št. III U 236/2018-16 z dne 21. 1. 2021.

[11] Polonca Kovač, Erik Kerševan: Komentar Zakona o splošnem upravnem postopku, 1. knjiga; Javno podjetje Uradni list Republike Slovenije d.o.o. in Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani; Ljubljana; maj 2020; stran 706.

[12] Jerovšek in drugi: Zakon o splošnem upravnem postopku s komentarjem, Inštitut za Javno upravo; Ljubljana; 2004, stran 373.