prosilec - Upravna enota Grosuplje
+ -Številka: 090-573/2025
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK:
Prosilec je od organa zahteval fotokopije dokumentov iz katerih je razvidno, da kot stranka v postopku organa, ni bil seznanjen z imenovanjem izvedenca. Organ je z odločbo zahtevo prosilca v celoti zavrnil, saj z dokumenti ne razpolaga, razen dokumenta, ki ga prosilec izrecno ne želi prejeti. IP je pritožbo zoper odločbo zavrnil, saj je ugotovil, da organ z zahtevanim dokumentom ne razpolaga, prav tako se vloga prosilca nanaša na njegove lastne vloge kot stranke v upravnem postopku, prosilec pa po ZDIJZ ni upravičen zahtevati kopij lastnih vlog, s katerimi je že seznanjen.
ODLOČBA:
Številka: 090-573/2025/2
Datum: 27. 1. 2026
Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke mag. Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …(v nadaljevanju prosilec) z dne 12. 12. 2025, zoper odločbo Upravne enote Grosuplje, Taborska cesta 1, 1290 Grosuplje (v nadaljevanju organ), št. 090-40/2024-6209-2 z dne 9. 12. 2025, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo
O D L O Č B O:
- Pritožba prosilca zoper odločbo Upravne enote Grosuplje št. 090-40/2024-6209-2 z dne 12. 12. 2025 se zavrne.
- Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v :
(1) Prosilec je dne 30. 11. 2025 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer je želel prejeti fotokopije dokumentov iz katerih je razvidno, da je kot stranka v postopku organa, kadarkoli zapisal, da ni bil seznanjen z imenovanjem … za izvedenca s strani … iz Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in njenim sklepom z dne 7. 6. 2022. Ob tem je navedel, da ne želi prejeti izjave z dne 29. 10. 2025, ker je v tej izjavi trdil, da ni bi seznanjen s sklepom o imenovanju … za izvedenca, organ pa trdi, da takšnega sklepa ni, torej z njim ni mogel biti seznanjen.
(2) Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 090-40/2024-6209-2 z dne 9. 12. 2025 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je zahtevo prosilca zavrnil. V obrazložitvi je navedel, da je po vpogledu v informacijski sistem Krpan ugotovil, da se zahtevani dokumenti nanašajo na dva postopka, in sicer št. 100-19/2025-6209 (izločitev uradne osebe) in 330-1741/2018-6209 (odobritev pravnega posla). Prosilcu je pojasnil, da lahko po ZDIJZ katerakoli stranka pridobi anonimizirane dokumente iz tujega upravnega postopka s prekritimi osebnimi podatki, ampak ker je prosilec v obravnavani zadevi aktivna stranka, nima nikakršnega smisla posredovanje takšnih podatkov po ZDIJZ. Prosilec lahko namreč takšne podatke prejme kot stranka postopka. Organ je navedel, da je prosilcu že v odločbi 090-37/2025-6209-pojasnil, da se mu ne more posredovati zahtevanega sklepa o imenovanju … za izvedenca, ker ta dokument ne obstaja oz. organ z njim ne razpolaga. Glede zahtevanega dokumenta, v katerem naj bi prosilec zapisal, da ni bil seznanjen z imenovanjem izvedenca, je organ ugotovil, da to izhaja iz dokumenta, ki ga je prosilec 29. 10. 2025 poslal organu, vendar tega dokumenta prosilec izrecno ne želi prejeti, zato je organ zahtevo zavrnil.
(3) Zoper izpodbijano odločbo je prosilec dne 12. 12. 2025 vložil pritožbo, v kateri je navedel, da organ ni odločil o njegovi zahtevi iz 1. točke. Glede 2. točke pa potvarja in zavajajoče trdi, da sam sebe negira. Prosilec vztraja, da ni bil seznanjen z imenovanjem izvedenca in da se mu podtika trditve, ki jih glede imenovanja izvedenca nikoli ni izrekel.
(4) Organ je pritožbo prosilca, skladno z 245. členom ZUP, odstopil v reševanje IP, z dopisom št. 090-40/2025-6209-4 z dne 16. 12. 2025, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi.
Pritožba ni utemeljena.
(5) Kot organ druge stopnje je IP v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
(6) Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb.
(7) IP ugotavlja, da je prosilec želel prejeti fotokopije dokumentov, iz katerih je razvidno, da je kadarkoli napisal, da ni seznanjen z imenovanjem … za izvedenca s strani … iz Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in njenim sklepom z dne 7. 6. 2022. Organ je zahtevo prosilca zavrnil, saj z dokumentom (razen dokumenta, ki ga prosilec izrecno ne želi prejeti) ne razpolaga.
(8) Kot izhaja iz določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oz. dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«.
(9) Organi so prosilcem dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvarjati novih dokumentov, zbirati informacij, pripravljati pojasnil, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi opr. št. III U 139/2021-19 z dne 13. 1. 2022, ko je zapisalo, da lahko organ kot informacijo javnega značaja prosilcu posreduje zgolj informacijo v materializirani obliki, kot se hrani pri organu. Prosilec ima po ZDIJZ pravico zahtevati dokumente, s katerimi organi zavezanci že razpolagajo. Ne prosilci ne IP pa nimajo po tem zakonu nikakršnega vzvoda, s katerim bi prisilili organ, da posebej, na zahtevo prosilca, ustvari določen dokument ali pridobi dokument, s katerim ne razpolaga.
(10) Glede na navedbe organa in prosilca v pritožbenem postopku IP nima razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da je ta zahtevo zavrnil, ker je ugotovil, da z zahtevano dokumentacijo ne razpolaga. Iz pritožbene dokumentacije je namreč razvidno, da je organ prosilcu, ki je tudi stranka postopka, podal že več pojasnil glede zahtevanih dokumentov, ter da organ razen z dokumentom, ki ga prosilec izrecno ne želi prejeti, ne razpolaga. Organ je postopek skladno z ugotovljenim dejanskim stanjem obrazložil, zaradi česar je IP po preizkusu odločbe lahko navedbam organa v celoti sledil.
(11) IP hkrati pojasnjuje, da prosilec ni upravičen na podlagi ZDIJZ zahtevati kopij lastnih vlog, saj je namen dostopa do informacij javnega značaja v seznanjanju javnosti z delom zavezancev in posredovanje informacij javnega značaja; ni pa namen postopka po ZDIJZ, da bi organ prosilce seznanjal z njihovimi lastnimi vlogami na način, da bi na dokumentih prekrival njihove osebne podatke (in morebitne druge izjeme od prostega dostopa), kar bi bil na podlagi postopka po ZDIJZ dolžan storiti. Zahteva prosilca, da mu organ pošlje njegove lastne vloge, njegove izjave ali dokumente, iz katerih izhajajo njegove izjave, ni pravica, ki bi jo ZDIJZ varoval, saj prosilec s temi vlogami že razpolaga. Ker lahko organ prosilcu posreduje le tiste vloge in le v takem obsegu, kot bi jih lahko posredoval tudi komurkoli tretjemu, bi bil organ dolžan na vlogah prosilca prekriti vse informacije, ki predstavljajo izjeme od prostega dostopa po 5.a členu ZDIJZ in prvem odstavku 6. člena ZDIJZ, med drugim tudi vse osebne podatke prosilca in vse okoliščine, na podlagi katerih bi bil katerikoli posameznik, naveden v vlogah (tudi prosilec sam), določen ali določljiv. ZDIJZ takšne pravice prosilca ne varuje, saj dostop do lastnih vlog po ZDIJZ ne varuje namena zakonodajalca. Temeljni namen ZDIJZ je tudi seznanitev prosilcev z vsebino dokumentov, prosilec zato od organa ne more zahtevati, da ga seznani z njegovimi lastnimi vlogami oz. izjavami.
(12) Smiselno podobno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi opr. št. I U 1043/2009 z dne 26. 1. 2011, in sicer, »da z dostopom prosilca do fotokopij njegovih lastnih vlog, vloženih pri organu, kot informacij javnega značaja, ni varovan namen zakonodajalca, zaradi katerega je bila vzpostavljena dolžnost posredovanja dokumentov s strani zavezancev za posredovanje informacij javnega značaja, saj je namen dostopa do informacij javnega značaja seznanjanje javnosti z delom organov oziroma zavezancev v smislu prvega odstavka 1. člena ZInfP.« Sodišče je dalje izpostavilo tudi, da »pričakovanje prosilca, da se mu kot informacija javnega značaja pošljejo njegove lastne vloge, nima zagotovljenega pravnega varstva v smislu anonimizacije njegovih osebnih podatkov, kar privede do nepotrebnega obremenjevanja zavezancev z zahtevami, kot je tovrstna zahteva, ki jim pravni red ne zagotavlja pravnega varstva.«
(13) Iz vsega navedenega izhaja, da organ z zahtevanim dokumentom (razen dokumenta, ki ga prosilec izrecno ne želi prejeti) ne razpolaga, torej je ravnal pravilno, ker je zahtevo prosilca zavrnil. Prav tako je mogoče ugotoviti, da prosilec zahteva dokument, ki bi naj predstavljal njegov lastni dokument, ZDIJZ pa ne varuje pravice dostopa do lastnih dokumentov, saj so prosilci s temi dokumenti že seznanjeni. Posledično je odločitev organa o zavrnitvi dostopa pravilna tudi iz tega razloga.
(14) Upoštevaje vse navedeno je IP zaključil, da pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi, zato je pritožbo, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil in potrdil odločitev organa, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.
(15) Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe).
(16) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010- uradno prečiščeno besedilo; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti, po elektronski poti ali osebno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.
svetovalka informacijske pooblaščenke
Informacijski pooblaščenec:
mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.
namestnica informacijske pooblaščenke