prosilec - Upravna enota Grosuplje

POVZETEK:

IP je v pritožbenem postopku presojal odločitev organa, s katero je ta zaradi obstoja izjeme varstva osebnih podatkov zavrnil zahtevo prosilca po posredovanju informacije, ali se za določeno nepremičnino, določenega investitorja (poimensko navedel v zahtevi), ki je fizična oseba vodi postopek izdaje gradbenega dovoljenja oz. podatek, ali je bilo navedeno gradbeno dovoljenje že izdano. IP je ugotovil, da je pritožba prosilca utemeljena, saj zakonito podlago za razkritje osebnih imen, tj. imen in priimkov, fizičnih oseb, kot investitorjev predstavlja Gradbeni zakon. Iz navedenega razloga navedeni podatki niso varovani osebni podatki. 
 

ODLOČBA:

Številka: 090-343/2024/4

Datum: 19. 9. 2024

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/213 z dne 24. 1. 2023, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …….. (v nadaljevanju prosilec) z dne 27. 8. 2024, zoper odločbo Upravne enote Grosuplje, Taborska cesta 1, 1290 Grosuplje (v nadaljevanju organ), št. 090-13/2024-2 (2002) z dne 23. 8. 2024, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O

1.     Pritožbi prosilca z dne 27. 8. 2024 se ugodi. Odločba Upravne enote Grosuplje, št. 090-13/2024-2 (2002) z dne 23. 8. 2024, se odpravi ter se odloči: »Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe prosilcu v elektronski obliki posredovati naslednje rubrike iz popisa zadeve št. 351-291/2024-6209 z dne 16. 9. 2024, in sicer: »Številka zadeve«, »Datum in ura priprave popisa«, »Datum rešitve zadeve«, »Naslov zadeve« ter celotno vrstico, ki se nanaša na dokument, evidentiran pod št. 12.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

(1) Prosilec je dne 20. 8. 2024 po elektronski pošti na organ naslovil vlogo, s katero je organ zaprosil za posredovanje informacije o teku postopka, tj. ali organ vodi postopek za izdajo gradbenega dovoljenja za kakršnokoli gradnjo na parc. št. …. k.o. Grosuplje, ……, ……. oz. posredovanje informacije o tem, ali je bilo lastniku parc.št. …. k.o. Grosuplje, …… že izdano kakršnokoli gradbeno dovoljenje brez obvestila na parceli oz. brez, da bi bila prosilcu dana možnost priglasitve v postopek in zaščite pravnega interesa. Navaja namreč, da je lastnik nepremičnine, ki meji na zgoraj navedeno zemljišče, na katerem so se začela izvajati dela. Z navedeno trditvijo izkazuje obstoj pravnega interesa za pridobitev zahtevanih informacij.

(2) O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo, št. 090-13/2024-2 (2002) z dne 23. 8. 2024 (v nadaljevanju izpodbijana odločba). V obrazložitvi slednje je navedel, da prosilec ni izkazal obstoja pravnega interesa za posredovanje zahtevanih podatkov, zato je njegovo vlogo obravnaval kot zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. Posredovanje zahtevane dokumentacije je organ zavrnil na podlagi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ugotovil je, da bi se s posredovanjem informacije prosilcu razkril podatek, ali je točno določena oseba prejela upravni akt, s katerim se ji prizna pravica oz. upravni akt o zavrnitvi/zavrženju zahteve, kar pa predstavlja varovani osebni podatek.

(3) Dne 27. 8. 2024 je prosilec vložil pritožbo. V njej opisuje potek vložitve zahteve po posredovanju zahtevanih informacij ter dodaja, da so podatki o lastniku nepremičnine (ime, priimek, naslov) javno dostopni v zemljiški knjigi. Če mu javni uslužbenec ne bi svetoval, da v zahtevi navede tudi osebne podatke lastnika, ne bi niti vpogledal v zemljiško knjigo. Dodaja, da v postopku izdaje gradbenega dovoljenja ne more priglasiti stranske udeležbe, če ne more priti niti do informacije, ali se postopek sploh vodi oz. ali je bilo gradbeno dovoljenje za dotično nepremičnino izdano. Meni, da mu je z izpodbijano odločbo onemogočena zaščita pravnega interesa oz. priglasitve v postopek kot stranskega udeleženca.

(4) Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilca odstopil v reševanje IP.

(5) IP je pri obravnavi pritožbe ugotovil, da ne razpolaga z vsemi potrebnimi informacijami, zato je organ pozval k posredovanju dokumentacije in pojasnil. Odgovor organa je IP prejel dne 16. 9. 2024.

Pritožba je utemeljena.

(6) IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(7) Kot izhaja iz določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oz. dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oz. vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.

(8) IP ugotavlja, da je prosilec zahtevo za dostop do informacij javnega značaja oblikoval tako, da je organu postavil vprašanja v zvezi z določeno zadevo. IP pojasnjuje, da vloga, s katero se zahteva, da organ odgovori na vprašanje, praviloma ne predstavlja zahteve za dostop do informacij javnega značaja, vendar slednje velja le ob predpostavki, da organ ne razpolaga z dokumentom, iz katerega bi izhajali odgovori na vprašanja. V nasprotnem primeru, torej, če organ razpolaga s takšnim dokumentom, ki vsebuje zahtevane informacije, je dolžan prosilcu omogočiti dostop do slednjega. Takšno stališče je v skladu z namenom ZDIJZ, da se zagotavlja odprtost in javnost delovanja organov in z načelom varstva pravic strank (7. člen ZUP). Iz slednjega izhaja, da ko prosilec zaradi napačnega razumevanja sistema dostopa do informacij javnega značaja organu postavlja vprašanja, iz preostale vsebine njegove vloge pa izhaja, da želi pridobiti informacije javnega značaja, je treba rešiti ključno vprašanje, ali organ razpolaga z dokumenti, iz katerih bi bili razvidni odgovori na zastavljena vprašanja.

(9) Ker je organ z izpodbijano odločbo prosilcu zavrnil dostop do zahtevanih informacij javnega značaja zaradi obstoja izjeme varstva osebnih podatkov, je IP v nadaljevanju presojal pravilnost njegove odločitve.

(10) ZDIJZ v 3. točki prvega odstavka 6. člena določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

(11) Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu podatkov), ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, v členu 4, pododstavek (1), določa, da je osebni podatek katera koli informacija v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljevanju posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika.

(12) Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 nadalje določa, da javni organi oz. javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, zato je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Na to pravno podlago se v prvem odstavku 6. člena sklicuje tudi Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22; v nadaljevanju ZVOP-2).

(13) V okviru pritožbenega postopka je IP organ pozval, da pojasni ali vodi oz. je vodil postopek za izdajo gradbenega dovoljenja za nepremičnino parc. št. …. k.o. Grosuplje ter da pojasni, ali je bilo za konkretno nepremičnino izdano gradbeno dovoljenje. V kolikor je odgovor pritrdilen, ga je IP pozval k posredovanju dokumentacije, ki vsebuje navedene informacije.  

(14) Organ je na poziv IP odgovoril dne 16. 9. 2024 ter mu kot dokument, ki vsebuje zahtevane informacije, posredoval popis zadeve št. 351-291/2024-6209. Naslov navedene zadeve je »Zahteva za izgradnjo gradbenega dovoljenja – stanovanjska hiša Gatina parc. št. …., parc. št. …. k.o. 2642 Grosuplje«. Obenem je organ pojasnil, da ob izdaji gradbenega dovoljenja prosilec ni imel statusa stranskega udeleženca, zavrnitev posredovanja dokumenta pa je posledica navedbe osebnih podatkov investitorja na vlogi prosilca.

(15)  IP pojasnjuje, da posredovani popis zadeve vsebuje različne informacije, pri čemer se IP opredeljuje zgolj do tistih, iz katerih izhajajo odgovori na prosilčeva vprašanja. Do preostalih informacij se IP ne opredeljuje, saj niso predmet njegove presoje. Upoštevaje definicijo osebnega podatka, IP ugotavlja, da posredovani dokument nedvomno obsega osebne podatke, saj med drugim vsebuje osebne podatke investitorja, ki je v predmetni zadevi fizična oseba.

(16) Zakonito podlago za razkritje osebnih imen, tj. imen in priimkov, fizičnih oseb, kot investitorjev predstavlja Gradbeni zakon (Uradni list RS, št. 199/21 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju GZ-1). V šestem odstavku 78. člena tega zakona je namreč med drugim določeno, da je na gradbiščni tabli, poleg drugih podatkov, navedeno tudi »osebno ime, če je investitor posameznik«. S tem je že zakonodajalec glede objave osebnih podatkov o investitorju na gradbiščni tabli nakazal javni interes, da sta javnosti že iz preprostega vpogleda na gradbiščno tablo poznana podatka o imenu investitorja. Podatek o investitorju ima posledično poseben status, saj je praviloma enostavno dostopen in v določenih fazah tudi javno objavljen. Posegi v prostor predstavljajo namreč situacijo, ki zadeva širok nabor posameznikov, zaradi česar podatek o tem, kdo je investitor ali kdo bo investitor določene gradnje, načeloma ni podatek, ki bi bil javnosti neznan ali bi bil z zakonom posebej varovan. Navedba investitorja organu tudi omogoča lažje iskanje v evidenci dokumentarnega gradiva, ki se vodi po imenu investitorja, istočasno pa prosilcu ne omogoča seznanitve z drugimi osebnimi podatki investitorja (naslov bivališča, davčna številka, telefonska številka ipd.). Določbam o navedbi osebnega imena investitorja na gradbiščni tabli sledijo tudi določbe Pravilnika o gradbiščih. Poleg tega pa gre pri gradnji objektov za posege v prostor, zato so podatki javni tudi s tega vidika.

(17) IP ugotavlja, da odgovor na vprašanje, ali organ vodi postopek za izdajo gradbenega dovoljenja za dotično nepremičnino, izhaja iz naslednjih rubrik: »Številka zadeve«, »Datum rešitve zadeve«, »Naslov zadeve«, odgovor na vprašanje ali je bilo za dotično nepremičnino izdano gradbeno dovoljenje pa iz podatkov, ki se nanašajo na dokument, evidentiran pod št. 12. Med navedenimi podatki je tudi ime in priimek investitorja (fizične osebe), ki kot že zgoraj navedeno, ni varovan osebni podatek.

(18) IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag pritožbi prosilca ugodil. V skladu s prvim odstavkom 252. člena ZUP je tako izpodbijano odločbo odpravil in sam rešil zadevo, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(19) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(20) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu: 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Mevlida Deljanin, univ. dipl. prav.

asistentka svetovalca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke