prosilec - Upravna enota Grosuplje

POVZETEK:

Prosilca sta na organ naslovila vlogo, s katero sta zahtevala pregledovanje dokumentacije po 82.členu ZUP. Organ je izdal sklep, s katerim je zahtevo zavrgel, sklicujoč se na 4. točko prvega odstavka 129. člena ZUP, saj je o predmetni zahtevi prosilcev že odločil. Prosilca sta v pritožbi navedla, da sta zahtevala dostop do dokumentacije na podlagi ZUP in ne ZDIJZ. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ ni razpolagal z zahtevkom prosilcev za začetek postopka po ZDIJZ, zato je na podlagi 249. člena ZUP, v povezavi s 4. točko prvega odstavka 279. člena ZUP, sklep organa izrekel za ničnega.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-151/2023/3

Datum: 26. 5. 2023

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/213 z dne 24. 1. 2023 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter 249. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilca), z dne 16. 5. 2023, zoper sklep Upravne enote Grosuplje, Taborska cesta 1, 1290 Grosuplje (v nadaljevanju organ), št. 090-10/2023-7 (207) z dne 5. 5. 2023, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Sklep Upravne enote Grosuplje št. 090-10/2023-7 (207) z dne 5. 5. 2023 je ničen.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilca sta dne 15. 3. 2023 na organ naslovila zahtevo za pregledovanje (pridobitev) vse spisovne dokumentacije (postopkov) izdaje gradbenih dovoljenj v OPPN Turistično območje Gabrovčec-Virje (GAB-OPPN) (1. in 2. točka zahteve), priglasitev stranske udeležbe (4. točka zahteve), zahtevo za postopek obnove gradbenega dovoljenja št. 351-706/2022-10(301) z dne 6. 2. 2023 in ustavitev vseh gradenj na tej podlagi do njegove odprave (3. točka zahteve). Zahtevane informacije želita prejeti na podlagi Gradbenega zakona (GZ-1), Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) in Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ). Prosilca sta obširno pojasnila situacijo glede sprejetega OPPN Turistično območje Gabrovčec-Virje ter pojasnila razloge za pridobitev zahtevanih informacij. V elektronskem sporočilu z dne 18. 4. 2023 je prosilka dodatno pojasnila, da je zahteva za vpogled v dokumentacijo iz 1. in 2. točke zahteve prednostno oprta na ZUP (pred ZDIJZ), zato pričakujeta postopanje glede na določbe 1. do 3. odstavka 82. člena ZUP, ne pa kot da je vložena zgolj po določbah ZDIJZ.

Organ je z odločbo in sklepom št. 090-10/2023-7 (207) z dne 5. 5. 2023, na podlagi ZDIJZ, odločil o 1. in 2. točki zahteve prosilcev, s katero je zahtevi delno ugodil in prosilcema posredoval zahtevano dokumentacijo, pri čemer je prekril varovane osebne podatke. S sklepom št. 090-10/2023-7 (207) z dne 5. 5. 2023 je organ, na podlagi 4. točke 129. člena ZUP, zavrgel zahtevo prosilcev v delu, ki se nanaša na priznanje pravnega interesa. V obrazložitvi sklepa je organ navedel, da je v zvezi z zahtevo prosilcev za priznanje stranskega udeleženca in s tem priznanje izkazanega pravnega interesa vodil postopek št. 351-168/2023, pri čemer je z odločbo št. 351-168/2023-5 z dne 14. 4. 2023 zavrgel zahtevo za obnovo postopka in priglasitev udeležbe, s čimer je štel, da prosilca nimata izkazanega pravnega interesa.

Dne 16. 5. 2023 sta prosilca vložila pritožbo zoper sklep organa št. 090-10/2023-7 (207) z dne 5. 5. 2023 (v nadaljevanju izpodbijan sklep), v kateri sta navedla, da sta v 1. in 2. točki zahteve, na podlagi ZUP, podredno pa na podlagi ZDIJZ, zahtevala pregledovanje (pridobitev) izpis evidence gradiv in vse spisovne dokumentacije (vseh postopkov v teku in zaključenih postopkov) izdaje gradbenih dovoljenj v OPPN Turistično območje Gabrovčec-Virje (GAB-OPPN), pri čemer se organ do zahteve za pregledovanje dokumentacije po ZUP (iz določbe 2. odstavka 82. člena) nikoli ni opredelil in je zato v molku. S strani organa tudi nista bila pisno ali ustno na zapisnik pozvana, da obrazložita svojo pravno korist, v kolikor je bil glede tega dvom, kot to določa 3. odstavek 82. člena ZUP. Prosilca sta še navedla, da pravni interes iz 43. člena ZUP, o katerem je kot zgleda odločal organ, ni isto kot pravna korist iz 2. odstavka 82. člena ZUP, zato sklepa ne razumeta in se ga iz tega razloga tudi ne da preizkusiti.

Organ sklepa po prejemu pritožbe ni nadomestil z novim, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 090-10/2023-15 (207) z dne 18. 5. 2023, skupaj s spisovno dokumentacijo, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

IP je pritožbo kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi vzel v obravnavo.

Izpodbijani sklep je ničen.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo (sklep) v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

IP ugotavlja, da prosilca v pritožbi z dne 16. 5. 2023 prerekata sklep št. 090-10/2023-7 (207) z dne 5. 5. 2023, s katerim je organ, na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP, zavrgel zahtevo v delu, ki se nanaša na priznanje pravnega interesa. Organ je v konkretnem primeru navajal, da je bilo o zahtevi prosilcev že odločeno z odločbo št. 351-168/2023-5 z dne 14. 4. 2023. Z navedeno odločbo je organ zahtevo prosilcev za obnovo postopka in priglasitev udeležbe zavrgel, s čimer je organ štel, da prosilca nimata izkazanega pravnega interesa. Iz pritožbe prosilcev jasno izhaja, da sta prosilca zahtevala dostop do dokumentov na podlagi 82. člena ZUP, pri čemer sta tudi navedla pravno korist, skladno z 2. odstavkom 82. člena ZUP. Predmet tega pritožbenega postopka je tako vprašanje, ali je zahtevo prosilcev z dne 15. 3. 2023 mogoče šteti kot zahtevo po ZDIJZ oz. ali se je v postopku na prvi stopnji zgodila nepravilnost, ki ima za posledico ničnost sklepa.

Po 128. členu ZUP je organ pristojen začeti in voditi postopek v zadevah, v katerih je po zakonu ali po naravi stvari za začetek upravnega postopka in za sam postopek potrebna zahteva stranke, samo, če je taka zahteva podana. ZDIJZ v drugem odstavku 5. člena določa, da ima vsak prosilec na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja, ureditvi postopka z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja pa je namenjeno celotno četrto poglavje v zakonu z naslovom »Postopek z zahtevo za dostop ali za ponovno uporabo« (členi 12 – 27.a ZDIJZ). ZDIJZ tako na več mestih jasno opredeljuje, da postopka za dostop do informacij javnega značaja ni mogoče voditi brez zahteve prosilca. Z drugimi besedami povedano, postopek po ZDIJZ se lahko začne in vodi samo na zahtevo stranke (drugi odstavek 5. člena ZDIJZ). V kolikor organ izda odločbo (sklep) brez zahteve stranke, je takšno odločbo (sklep) na podlagi 249. člena ZUP potrebno izreči za nično. Glede na določbe ZDIJZ je nedvoumno, da sme organ začeti postopek po ZDIJZ samo, če sta prosilca vložila ustrezno zahtevo. Prosilca sta v vlogi z dne 15. 3. 2023 in nato še dodatno v elektronskem sporočilu dne 18. 4. 2023 navedla, da je zahteva za vpogled v dokumentacijo iz 1. in 2. točke zahteve prednostno oprta na ZUP (pred ZDIJZ), zato pričakujeta postopanje organa glede na določbe 1. do 3. odstavka 82. člena ZUP (in ne ZDIJZ).

Po 249. členu ZUP se za nično izreče odločba, če organ druge stopnje ugotovi, da se je zgodila v postopku na prvi stopnji nepravilnost, ki ima za posledico ničnost odločbe (279. člen tega zakona). Po 4. točki prvega odstavka 279. člena ZUP se izreče za nično odločba, ki jo je izdal organ brez zahteve stranke (128. člen tega zakona), pa stranka pozneje ni izrecno ali molče v to privolila. Pod enakimi pogoji se lahko izreče za ničnega tudi sklep, če je bilo z njim odločeno o vsebinskih vprašanjih.

Čeprav po določbi tretjega odstavka 17. člena ZDIJZ prosilcu ni treba izrecno označiti, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, pa jo mora organ vseeno obravnavati po ZDIJZ, če iz narave zahteve izhaja, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja. To pa nikakor ne velja tudi v obratni smeri – organ zahteve, ki je bila vložena po drugem predpisu (kot npr. kot zahteva za vpogled v spis po procesni zakonodaji), nikakor ne more obravnavati po tem zakonu. Podobno izhaja tudi iz sodne prakse Upravnega sodišče RS, npr. iz sodbe pod opr. št. IU 388/2014-32 z dne 23. 6. 2014, v kateri je sodišče zavzelo stališče, da organ ne more samoiniciativno prvotnega zahtevka stranke spremeniti v zahtevek za dostop do informacije javnega značaja po ZDIJZ, ker se v takem primeru bistveno spremenijo tudi pravila in postopki odločanja pred pristojnimi organi, lahko pa stranko v skladu z načelom varstva pravic strank iz 7. člena ZUP, opozori na različne podlage za uveljavitev določene pravice.

Po pregledu spisovne dokumentacije in na podlagi pritožbe prosilcev IP ugotavlja, da organ v konkretnem primeru ni razpolagal z zahtevo prosilcev za začetek postopka po ZDIJZ, saj iz narave zahteve ne izhaja, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, kot to določa tretji odstavek 17. člena ZDIJZ. Ker sta se v konkretnem primeru prosilca želela seznaniti z zahtevanimi dokumenti na podlagi 82. člena ZUP, bi organ moral njuno vlogo obravnavati skladno z navedeno podlago in ne po postopku po ZDIJZ. Prosilca sta v svoji zahtevi jasno navedla, da želita zahtevane dokumente prejeti na podlagi 82. člena ZUP, pri čemer sta navajala in utemeljevala, zakaj dokumente potrebujeta. IP posledično zaključuje, da organ ni imel zakonske podlage, da zahtevo prosilcev obravnava po ZDIJZ.

Upoštevajoč navedeno je IP zaključil, da je organ v konkretni zadevi izdal izpodbijani sklep brez zahteve prosilcev (vloga ni bila vložena kot vloga za dostop do informacij javnega značaja). Prosilca tudi pozneje nista izrecno ali molče v to privolila, saj sta v pritožbi izrecno navedla, da se pritožujeta, ker organ ni obravnaval vloge po 82. členu ZUP.

IP sklepno ugotavlja, da organ ni imel podlage za izdajo izpodbijanega sklepa po ZDIJZ, zato je na podlagi 249. člena ZUP v povezavi s 4. točko prvega odstavka 279. člena ZUP, izpodbijani sklep izrekel za ničnega.

V zvezi s pritožbenimi navedbami, da se organ ni opredelil do zahteve za pregledovanje dokumentacije po ZUP (iz določbe 2. odstavka 82. člena), zato je v molku, IP še pojasnjuje, da se v skladu z načelom zakonitosti ne sme in ne more opredeljevati do zahtev, vloženih na podlagi 82. člena ZUP, ker za to ni pristojen. Organ mora o zahtevi prosilcev za vpogled v spis odločiti v skladu s sedmim odstavkom 82. člena ZUP, v primeru zavrnitve pa o tem izdati sklep, zoper katerega je, po osmem odstavku 82. člena ZUP, dovoljena pritožba. Pritožbeni organ ni IP, ampak resorno ministrstvo, v čigar delovno področje po vsebini spada zadeva, glede katere se zahteva vpogled v spis.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu: 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Urša Pleterski

raziskovalka pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica informacijske pooblaščenke