prosilec - Upravna enota Grosuplje

POVZETEK:

IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ ni ravnal pravilno, ko je z odločbo zavrgel prvo točko zahteve prosilca, ker naj bi bilo o enaki zahtevi že odločeno. V konkretnem primeru je v postopku na prvi stopnji tako prišlo do bistvenih kršitev postopka, zato je IP na podlagi pooblastila iz 1. odstavka 251. člena ZUP dopolnil postopek z ugotovitvijo relevantnih dejstev, na podlagi katerih je zadevo potrebno rešiti drugače, kot je bila rešena z odločbo prve stopnje. IP je na podlagi 2. odstavka 251. člena ZUP odpravil odločbo prve stopnje (1. točka izreka te odločbe) v delu, ki se nanaša na 1. točko zahteve prosilca in zadevo rešil sam. Ker je IP ugotovil, da organ z zahtevanim dokumentom ne razpolaga, je zahtevo prosilca zavrnil.  
 

ODLOČBA:

Številka: 090-103/2023/4

Datum: 4. 5. 2023

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, v nad. IP, na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nad. ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18 in 141/22; v nad.: ZDIJZ) ter 2. odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, s spr. in dop.; v nad. ZUP), o pritožbi …. (v nad.: prosilec), z dne 27. 3. 2023, zoper 2. točko izreka odločbe Upravne enote Grosuplje, Taborska cesta 1, 1290 Grosuplje (v nad.: organ), št. 090-11/2023-2 z dne 24. 3. 2023, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, izdaja naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožbi prosilca z dne 27. 3. 2023 zoper 2. točko izreka odločbe Upravne enote Grosuplje, št. 090-11/2023-2 z dne 24. 3. 2023, se ugodi in se izpodbijana odločba v tem delu odpravi.

2. Zahteva prosilca z dne 20. 3. 2023, za pridobitev uporabnega dovoljenja izdanega družbi …d.o.o., za objekt mHE Brežna, se zavrne.

3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je dne 20. 3. 2023 na organ vložil zahtevo za posredovanje fotokopij:

1.     uporabnega dovoljenja izdanega družbi …. d.o.o., za objekt mHE Brežna;

2.     dveh uporabnih dovoljenj, ki ju je organ izdal pred 23. 8. 2021;

3.     dveh uporabnih dovoljenj, ki ju je organ izdal po 23. 8. 2021.

Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo, št. 090-11/2023-2 z dne 24. 3. 2023. Zahtevi prosilca pod 2. in 3. točko je organ delno ugodil (1. točka izreka) in prosilcu posredoval sledeče dokumente (s prekritimi osebnim podatki): št. 351-478/2021-3 z dne 27. 7. 2021, št. 351-503/2021-5 z dne 16. 8. 2021, št. 351-445/2021-6 z dne 8. 9. 2021 in št. 351-571/2021-4 z dne 29. 9. 2021. Zahtevo prosilca pod 1. točko je organ zavrgel (2. točka izreka), ker je bilo o isti zahtevi prosilca v preteklosti že odločeno z odločbo. V obrazložitvi je organ dodatno navedel, da je dotičnemu investitorju izdal samo delno uporabno dovoljenje (št. 351-511/2021-3 z dne 23. 8. 2021), ki je bilo prosilcu že posredovano, in sicer v okviru odločbe št. 090-6/2023-5 z dne 17. 2. 2023.

Zoper odločbo organa je prosilec dne 27. 3. 2023 vložil pritožbo, v kateri oporeka odločitvi organa, ki se nanaša na 1. točko njegove zahteve oz. 2. točko izreka izpodbijane odločbe. Prosilec navaja, da je od organa zahteval »uporabno dovoljenje« in ne »delno uporabno dovoljenje«, katerega je sicer s strani organa že prejel. Navedena termina sta različna, zato vztraja in zahteva, da organ odloči o njegovi zahtevi, ki se nanaša izključno na »uporabno dovoljenje«. Vsebina obeh zahtev je tako po mnenju prosilca drugačna in se ne nanaša na isti dokument. Če organ z zahtevanim uporabnim dovoljenjem ne razpolaga, bi moral izdati odločbo, s katero bi njegovo zahtevo zavrnil. Namen prosilca je, da na podlagi prejetega dokumenta pridobi dokaz, ali dotična družba za določen objekt ima uporabno dovoljenje, saj elektrarna obratuje. Za uporabo objekta je po zakonu namreč potrebno pridobiti uporabno dovoljenje.

IP je dne 6. 4. 2023 prejel dopis organa, št. 090-11/2023-4 z dne 6. 4. 2023, s katerim mu je ta, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil pritožbo, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. Dodatno je organ pojasnil, da drugih uporabnih dovoljenj, vezanih na družbo … d.o.o., za objekt mHE Brežna, kot tistega, ki je bilo prosilcu že posredovano, nima oz. jih ni izdal.

Na podlagi poziva IP, št. 090-103/2023/2 z dne 7. 4. 2023, je organ IP dne 18. 4. 2023 posredoval dopis, št. 090-11/2023-6 z dne 11. 4. 2023, kateremu je priložil zahtevo prosilca št. 090-6/2023-1 z dne 4. 2. 2023, dokument št. 090-6/2023-2 z dne 5. 2. 2023, poziv za dopolnitev vloge št. 090-6/2023-3 z dne 7. 2. 2023, prosilčevo dopolnitev zahteve št. 090-6/2023-4 z dne 8. 2. 2023, odločbo in sklep št. 090-6/2023-5 z dne 17. 2. 2023, s prilogami (popis zadeve št. 351-511/2021, zahtevo za izdajo uporabnega dovoljenja št. 351-511/2021-1 z dne 9. 8. 2021, delno uporabno dovoljenje št. 351-511/2021-3 z dne 23. 8. 2021) ter popis zadeve št. 351-511/2021, skupaj s pripadajočimi dokumenti (zahteva za izdajo uporabnega dovoljenja, plačilni nalog s povratnico, delno uporabno dovoljenje s povratnico, dopolnitev vloge (dopis inšpektorja in ovojnico), izjavo o odpovedi pravici do pritožbe ter potrdilo o plačilu upravne takse). Organ je dopisu priložil tudi zaslonski sliki informacijskega sistema Lotus Notes, iz katerih so razvidni rezultati iskanja po ključni besedi »… d.o.o.« in »Brežna«. Ker so rezultati iskanja na zaslonskih slikah slabo vidni, je organ priložil še seznam najdenih zadev, na način, da so ti dobro oz. jasno vidni.

Pritožba je delno utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Predmet tega pritožbenega postopka je vprašanje, ali je organ ravnal pravilno, ko je z odločbo zavrgel 1. točko zahteve prosilca z dne 20. 3. 2023, ker naj bi bilo o enaki zahtevi prosilca v preteklosti že odločeno.

Organ je v izpodbijani odločbi navedel, da je bilo o vsebinsko enaki zahtevi prosilca že odločeno, in sicer z odločbo št. 090-6/2023-5 z dne 17. 2. 2023, čemur prosilec v pritožbi oporeka. Prosilec v pritožbi namreč navaja, da je bil predmet njegove zahteve z dne 4. 2. 2023 delno uporabno dovoljenje, izdano družbi … d.o.o., za objekt mHE Brežna, ki ga je s strani organa že prejel, zahteva z dne 20. 3. 2023 pa je vezana na uporabno dovoljenje, prav tako izdano dotični družbi, za dotični objekt, pri čemer pa gre za dva ločena/različna termina in posledično se zahtevi ne nanašata na isti dokument.

Pri pregledu vsebine zahteve prosilca z dne 4. 2. 2023 in z dne 20. 3. 2023 je IP ugotovil, da so pritožbene navedbe prosilca, da gre za vsebinsko drugačni zahtevi, utemeljene. Predmet zahteve z dne 4. 2. 2023 je bilo, kot že zgoraj navedeno, delno uporabno dovoljenje, izdano družbi …. d.o.o., za objekt mHE Brežna, medtem ko je bil predmet zahteve z dne 20. 3. 2023 uporabno dovoljenje, prav tako izdano navedeni družbi, za dotični objekt, pri čemer pa, kot to pravilno v pritožbi navaja že prosilec, ne gre za isti dokument.

Na podlagi navedenega IP ugotavlja, da organ ni ravnal pravilno, ko je z odločbo zavrgel prvo točko zahteve prosilca, ker naj bi bilo o enaki zahtevi že odločeno. V kolikor bi obstajali razlogi za zavrženje predmetne zahteve, bi organ sicer moral, ob upoštevanju določbe 4. točke 1. odstavka 129. člena ZUP, uporabiti drugo vrsto pravnega akta (sklep o zavrženju zahteve), vendar pa, kot izhaja iz že zgoraj navedenega, je organ napačno ocenil, da je bilo o predmetni zahtevi prosilca v preteklosti že odločeno, zato je v obravnavanem primeru prišlo do bistvene kršitve postopka, ki je odločilno vplivala na pravilnost in zakonitost odločbe organa. V 237. členu ZUP, ki določa pritožbene razloge, so s kršitvami pravil postopka mišljene tako kršitve, ki so v drugem odstavku tega člena izrecno določene kot bistvene kršitve pravil postopka, kakor tudi druge kršitve pravil postopka, ki so ali bi mogle vplivati na odločitev (relativno bistvene kršitve). V konkretnem primeru je v postopku na prvi stopnji tako prišlo do bistvenih kršitev postopka, zato je IP na podlagi pooblastila iz 1. odstavka 251. člena ZUP dopolnil postopek z ugotovitvijo relevantnih dejstev, na podlagi katerih je zadevo potrebno rešiti drugače, kot je bila rešena z odločbo prve stopnje.

IP je na podlagi 2. odstavka 251. člena ZUP odpravil odločbo prve stopnje (1. točka izreka te odločbe) v delu, ki se nanaša na 1. točko zahteve prosilca in zadevo rešil sam, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju te odločbe.

Kot izhaja iz določbe 1. odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe 1. odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oz. dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oz. vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.

IP je v okviru pritožbenega postopka s strani organa prejel dopis, št. 090-11/2023-6 z dne 11. 4. 2023, kateremu je med drugim priložil tudi popis zadeve št. 351-511/2021 (v okviru katere je bilo izdano dotično delno uporabno dovoljenje) ter zaslonski sliki informacijskega sistema Lotus Notes, iz katerih so razvidni rezultati iskanja po ključni besedi »… d.o.o.« in »Brežna«.

Pri pregledu predmetnega popisa zadeve, zaslonskih slik ter posredovanih dokumentov je IP ugotovil, da organ z uporabnim dovoljenjem, ki bi ustrezal zahtevi prosilca z dne 20. 3. 2023, ne razpolaga.

IP v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumentom, ki je predmet zahteve prosilca.

Na podlagi navedenega je IP odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Tanja Švab, dipl.upr.ved.,

raziskovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka