prosilec - Upravna enota Celje

Številka: 090-351/2026/4

Datum: 27. 10. 2026

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena ter prvega in drugega odstavka 252. člena ZUP Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 30. 7. 2026, zoper odločbo Upravne enote Celje, Ljubljanska cesta 1, 3000 Celje (v nadaljevanju organ), št. 090-8/2026-6203-3 z dne 27. 7. 2026, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O

1. Pritožbi prosilca z dne 30. 7. 2026, se delno ugodi in se odločba Upravne enote Celje, št. 090-8/2026-6203-3 z dne 27. 7. 2026, v 1. točki izreka delno odpravi ter se prosilcu glede 7. in 8. točke zahteve posreduje napotila na spletne strani:

- Zakon o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 – ZIUOPDVE, 3/22 – ZDeb in 85/25), ki je dostopen na https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO1603,

- Uredba o upravnem poslovanju (Uradni list RS, št. 9/18, 14/20, 167/20, 172/21, 68/22, 89/22, 135/22, 77/23, 24/24 in 1555/26), ki je dostopna na https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=URED6937,

- Pravilnik o določanju rokov hrambe dokumentarnega gradiva v javni upravi (Uradni list RS,  RS, št. 49/19), ki je dostopen na https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=PRAV13673#priloga-parent-359197545  in

- Odredba o enotnem načrtu klasifikacijskih znakov za upravne enote (Uradni list RS, št. 71/19) dostopna na https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ODRE2520.

2. V preostalem delu se pritožba zavrne.

3. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

OBRAZLOŽITEV:

(1.)          Prosilec je v zahtevi z dne 5. 6. 2026 od organa v elektronski obliki zahteval splošne, sistemske oziroma organizacijske dokumente, ki se nanašajo na evidentiranje, obravnavo, vodenje in hrambo dokumentacije med organom in Finančno upravo RS (v nadaljevanju FURS). V posameznih točkah je zahteval:

1. splošna navodila, interne usmeritve, protokole ali druge dokumente, ki urejajo komunikacijo organa s FURS;

2. splošna navodila, pravila ali druge dokumente glede evidentiranja vhodne in izhodne pošte oziroma elektronske komunikacije med organom in FURS;

3. klasifikacijskih znakov oziroma delov klasifikacijskega načrta, ki so uporabljajo za zadeve, v katerih organ komunicira s FURS ali od nje pridobiva oziroma ji posreduje podatke;

4. pravila, navodila oziroma dokumente, ki določajo rok hrambe dokumentarnega gradiva, ki nastane pri komunikaciji organa s FURS;

5. vzorce, predloge oziroma obrazce zaprosil, dopisov oziroma odgovorov, ki jih organ uporablja pri komunikaciji s FURS, če taki dokumenti obstajajo;

6. splošnih dokumentov, iz katerih izhaja, v katerem informacijskem oziroma dokumentarnem sistemu se evidentira komunikacija med organom in FURS;

7. splošnih dokumentov ali se komunikacija z drugimi državnimi organi, vključno d FURS, evidentira v sistemu Krpan; v evidenci vhodne oziroma izhodne pošte ali v drugem dokumentarnem sistemu;

8. splošnih dokumentov, iz katerih izhaja ali se elektronska komunikacija z drugimi državnimi organi po prejemu oziroma pošiljanju evidentira kot dokumentarno gradivo in na kakšen način se takšna komunikacija evidentira;

Če organ ne vodi posebnega klasifikacijskega znaka, posebnega navodila ali posebnega dokumenta za komunikacijo s FURS, prosilec prosi za posredovanje splošnega klasifikacijskega načrta oziroma relevantnih splošnih dokumentov, ki urejajo evidentiranje, vodenje in hrambo komunikacije z drugimi državnimi organi. Če organ z ločenim dokumentom za posamezno zgoraj navedeno točko ne razpolaga, vendar isto vprašanje ureja splošni dokument, navodilo, klasifikacijski načrt, pravilnik ali drug akt, prosi za posredovanje tega dokumenta oziroma dela dokumenta. Če posamezni zahtevani dokumenti ne obstajajo oziroma organ z njim ne razpolaga, naj se to navede ločeno po posamezni točki zahteve. Če dokumenti vsebujejo varovane osebne ali druge podatke, prosi za anonimizirane dokumente v obliki delnega dostopa.

(2.)          Organ je s sklepom št. 090-8/2026-6203-2 z dne 23. 6. 2026 rok za odločitev o zahtevi prosilca podaljšal za 30 delovnih dni. Organ je o zahtevi odločil z odločbo št. 090-8/2026-6203-3 z dne 27. 7. 2026 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je odločil, da se zahteva prosilca v celoti zavrne.

(3.)          Prosilec je zoper izpodbijano odločbo vložil pritožbo z dne 30. 7. 2026, v kateri navaja, da odločbo izpodbija v delu, s katerim je organ odločil o 1., 2., 3., 4., 6., 7. in 8. točki njegove zahteve. Navaja, da njegova zahteva z dne 5. 6. 2026 ni bila omejena na posebne dokumente, namenjen izključno komunikaciji s FURS. Zahteval je osem kategorij splošnih, sistemskih oziroma organizacijskih dokumentov o evidentiranju, obravnavi, vodenju in hrambi komunikacije med organom in Finančno upravo RS. Za primer, da posebni dokumenti za komunikacijo s FURS ne obstajajo, je zahteva obsegala izrecen podredni del (če organ ne vodi posebnega klasifikacijskega znaka, posebnega navodila ali posebnega dokumenta za komunikacijo s FURS, je zahteval posredovanje splošnega klasifikacijskega načrta oziroma relevantnih delov splošnih dokumentov, ki urejajo evidentiranje, vodenje in hrambo komunikacije z drugimi državnimi organi). Prosilec očita organu, da ni odločil o celotnem delu zahteve in je neupravičeno zožal njen obseg. Organ ni obravnaval ločeno vseh točk zahteve, temveč je ugotovitve podal po izbranih organizacijskih enotah. Obrazložitev celo vsebuje navedbo, da se organ glede dela zahteve ne more opredeliti, kar ni združljivo z izrekom, v katerem je zahteva v celoti zavrnjena. Opozarja na 18. člena ZDIJZ glede obveznosti organa nudenja pomoči prosilcem pri oblikovanju zahteve. V nadaljevanju pritožbe prosilec navaja, da je razmerje med izrekom in obrazložitvijo izpodbijane odločbe nejasno in je mnenja, da se odločbe ne da preizkusiti. V izreku je organ v celoti zavrnil njegovo zahtevo, iz obrazložitve pa izhaja, da pri svojem poslovanju upošteva Uredbo o upravnem poslovanju, tudi glede evidentiranja fizična in elektronske pošte; Pravilnik o določanju rokov hrambe dokumentarnega gradiva v javni upravi z zbirnim katalogom rokov hrambe; Odredbo o enotnem načrtu klasifikacijskih znakov za upravne enote oziroma akte, ki urejajo klasifikacijske znake; pravila pisarniškega poslovanja in splošna navodila za poslovanje organov državne uprave in informacijski sistem KRPAN. Nadalje navaja, da iz izpodbijane odločbe ne izhaja, kateri od navedenih aktov so bili predmet presoje, ali organ z njimi razpolaga, v kakšni različici jih uporablja in kateri deli morebiti ustrezajo posameznim točkam zahteve. Zaradi navedenega po mnenju prosilca, izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti, kar kaže na bistveno kršitev pravil postopka. Prosilec se sklicuje na odločbo IP št. 090-477/2025/10 z dne 23. 12. 2025, v kateri je bila prvostopenjska odločba odpravljena, ker ni bilo razvidno, kateri dokumenti so bili predmet presoje organa. Nadalje prosilec izpostavlja, da organ ni popolno ugotovil dejanskega stanja, saj ni pojasnil, kako je ugotavljal obstoj dokumentov iz posameznih točk zahteve. Ni razvidno, katere evidence, zbirke dokumentarnega gradiva ali druge lokacije je organ preveril. Izpostavlja, da ni razvidno kateri klasifikacijski načrt uporablja organ. Ker je organ zahtevo zavrnil, bi moral za vsak zahtevan dokument navesti način ugotavljanja in obseg preverjanja, da bi se lahko preizkusila ugotovitev o neobstoju dokumentov. Prosilec je mnenja, da je organ napačno uporabil kriterij materializirane oblike iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ. Uredba o upravnem poslovanju, Pravilnik o določanju rokov hrambe dokumentarnega gradiva v javni upravi in Odredba o enotnem načrtu klasifikacijskih znakov za upravne enote so javno objavljeni predpisi in po petem odstavku 6. člena ZDIJZ organ namesto kopije prosilcem posreduje konkretno napotilo, kje se informacija nahaja. Takšno napotilo je način ugoditve zahtevi, ne pa podlaga za popolno zavrnitev zahteve. Organ ni navedel konkretnega mesta objave, niti različice akta, ki jo uporablja. Nadalje prosilec navaja, da ni bila ugotovljena nobena vsebinska izjema od prostega dostopa iz 5.a in 6. člena ZDIJZ. Edini zavrnilni razlog je zatrjevani neobstoj dokumentov. Organ bi moral najprej ugotoviti, kateri dokumenti obstajajo, in nato odločiti o dostopu do njih. Prosilec zahteva preverljivo odločitev o dostopu do že obstoječih dokumentov oziroma njihovih relevantnih delov ter ločeno navedbo, s katerimi dokumenti organ ne razpolaga. Predlaga, da IP pritožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi ter vrne organu v ponovni postopek z jasnimi napotili. Podredno predlaga, da IP sam odloči o zadevi, če razpolaga z zadostnimi podatki za odločitev in mu omogoči dostop do zahtevnih dokumentov, oziroma mu za javno objavljene akte posreduje konkretno napotilo na mesto objave.

(4.)          Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeno osebi, odstopil v reševanje IP.

Pritožba je delno utemeljena.

(5.)          IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(6.)          IP po pregledu pritožbenih navedb ugotavlja, da prosilec izpodbija 1. točko izreka izpodbijane odločbe.

(7.)          Informacija javnega značaja je na podlagi določb 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz definicije informacije javnega značaja torej izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,

2. organ mora z njo razpolagati,

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

(8.)          Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oz. vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času vložitve zahteve ne razpolagajo (več). Zavezanci tako niso dolžni zbirati informacij, ustvarjati novih dokumentov, pripravljati pojasnil, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacij, s katerimi razpolagajo. Iz samega ZUP, Uredbe o upravnem poslovanju ter načela prijazne in odprte javne uprave sicer izhaja obveznost organov, da odgovorijo na vsako vlogo stranke, torej da po svojih najboljših močeh, predvsem pa upoštevajoč svojo (predvsem stvarno) pristojnost, pomagajo prosilcu, da pride do želenih podatkov, vendar pa ZDIJZ ne predstavlja instrumenta za zagotavljanje informiranosti prosilcev izven dometa samega zakona, ki konkretizira pravico pridobivanja že ustvarjenih dokumentov. Torej niti prosilci niti IP nimajo po tem zakonu nikakršnega vzvoda, s katerim bi prisilili organ, da posebej, na zahtevo prosilca, ustvari določen dokument ali pridobi dokument, s katerim ne razpolaga.

(9.)          1. člen ZUP določa, da morajo po tem postopati upravni in drugi državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, kadar v upravnih zadevah, neposredno uporabljajoč predpise, odločajo o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih posameznikov, pravnih oseb in drugih strank. Z organom je po tem zakonu mišljen organ državne uprave ali drug državni organ, organ samoupravne lokalne skupnosti in nosilec javnih pooblastil, ki mu zakon daje pristojnost za odločanje v upravni zadevi (5. člen ZUP). Za odločanje v upravnih zadevah iz državne pristojnosti so na prvi stopnji stvarno pristojne upravne enote, če zakon ne določa drugače (16. člen ZUP).

Glede 1., 2., 3., 4., 5. in 6. točke zahteve

(10.)        Prosilec je v navedenih točkah zahteval dokumente (splošna navodila, interne usmeritve, protokole, pravila, navodila, klasifikacijske znake oziroma dele klasifikacijskega načrta, vzorce, predloge vzorcev oziroma zaprosil, dopisov oziroma odgovorov in splošne dokumente), ki se navezujejo na komuniciranje, evidentiranje vhodne in izhodne pošte oziroma elektronske komunikacije, obravnavo, vodenje in hrambo komunikacije med organom in FURS-om.

(11.)        Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je organ obstoj dokumentov (splošnih, sistemskih oziroma organizacijskih dokumentov, ki se nanašajo na evidentiranje, obravnavo, vodenje in hrambo dokumentacije med organom in FURS) preveril na Oddelku za ravnanje z dokumentarnim gradivom, Oddelku za okolje in prostor, Oddelku za kmetijstvo in Oddelku za tujce in državljanstvo ter pojasnil, da nimajo posebnih navodil glede poslovanja med organom in FURS-om. Pri evidentiranju dokumentov so se dolžni držati Pravilnika o določanju rokov hrambe v javni upravi. Uporaba klasifikacijskih znakov je urejena z Uredbo o upravnem poslovanju in pripadajočimi odredbami, kot je Enotni načrt klasifikacijskih znakov za upravne enote. Dokumentarni sistem, ki ga organ uporablja se imenuje Krpan, evidentiranje pošte pa ureja Uredba o upravnem poslovanju. Komunikacija z drugimi državnimi organi poteka v skladu z veljavnimi predpisi, pravili pisarniškega poslovanja in splošnih navodil za poslovanje organov državne uprave. Prav tako se ne uporabljajo posebni klasifikacijski znaki izključno za komunikacijo organa s FURS-om, zato se glede tega dela zahteve ne more opredeliti. Komunikacija Sektorja za javne listine in FURS-a poteka skladno z Uredbo o upravnem poslovanju ter Zakonom o splošnem upravnem poslovanju. Organ je zaključil, da ne vodi posebnega klasifikacijskega znaka, posebnega navodila ali dokumenta za komunikacijo s FURS-om in zato z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga.

(12.)        IP je glede na navedbe organa, da je zahtevane dokumente preveril na posameznih oddelkih, organu poslal poziv št. 090-351/2026/2 z dne 8. 10. 2026. Organ je odgovoril dne 8. 10. 2026 ter priložil dokazila, da je glede zahtevanih dokumentov izvedel ustrezne poizvedbe in drugo dokumentacijo, ki se navezuje na prosilca. V dokaz je predložil elektronsko komunikacijo z zaposlenimi na posameznih oddelkih (e-sporočila z dne 16. 6. 2026, 17. 6. 2026 in 18. 6. 2026), iz katerih izhaja, da z zahtevanimi dokumenti organ ne razpolaga. IP ugotavlja, da je organ smiselno in logično pojasnil in izkazal, da z zahtevanimi dokumenti, ki se navezujejo izključno na komuniciranje, evidentiranje, obravnavo, vodenje in hrambo komunikacije organa s Finančno upravo RS, ne razpolaga. Organ se je sicer nerodno izrazil, da se glede obstoja posebnih klasifikacijskih znakov izključno za komunikacijo organa s Finančno upravo RS, ne more opredeliti. Vendar pa vse organe javne uprave pri poslovanju zavezujejo veljavni zakonski in podzakonski predpisi, predvsem ZUP, Uredba o splošnem upravnem poslovanju (Uradni list RS, št. 9/18, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju UUP) in Pravilnik o določanju rokov hrambe dokumentarnega gradiva v javni upravi (Uradni list RS,  RS, št. 49/19), vse upravne enote pa zavezuje še Odredba o enotnem načrtu klasifikacijskih znakov za upravne enote (Uradni list RS, št. 71/19), ki določa enotni načrt klasifikacijskih znakov za upravne enote. Upoštevaje navedeno IP nima nikakršnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da zahtevani dokumenti ne obstajajo, poleg tega IP tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z zahtevano informacijo razpolaga, vendar je v celoti ne posreduje oz. ne želi posredovati (2. odstavek 10. člena ZInfP).

(13.)        IP ugotavlja, da glede zahtevanih dokumentov iz 1., 2., 3., 4., 5. in 6. točke zahteve niso izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, zato je pritožba prosilca v tem delu neutemeljena.

Glede 7. in 8. točke zahteve

(14.)        Prosilec je 7. točki zahteve zahteval splošne dokumente, iz katerih izhaja, ali se komunikacija z drugimi državnimi organi, vključno s FURS, evidentira v sistemu Krpan; v evidenci vhodne oziroma izhodne pošte ali v drugem dokumentarnem sistemu. V 8. točki zahteve pa je zahteval splošne dokumente, iz katerih izhaja ali se elektronska komunikacija z drugimi državnimi organi po prejemu oziroma pošiljanju evidentira kot dokumentarno gradivo in na kakšen način se takšna komunikacija evidentira. Če organ ne vodi posebnega klasifikacijskega znaka, navodila ali posebnega dokumenta za komunikacijo s FURS, prosilec prosi za posredovanje splošnega klasifikacijskega načrta oziroma relevantnih delov splošnih dokumentov, ki urejajo evidentiranje, vodenje in hrambo komunikacije z drugimi državnimi organi.

(15.)        Organ je v izpodbijani odločbi pojasnil, da komunikacija z drugimi državnimi organi poteka v skladu z veljavnimi predpisi, pravili pisarniškega poslovanja in splošnimi navodili za poslovanje organov državne uprave. Kot je že zgoraj pojasnjeno komunikacija med organi javne uprave poteka v skladu z določbami ZUP, UUP, organi pa morajo ravnati v skladu s Pravilnikom o določanju rokov hrambe dokumentarnega gradiva v javni upravi (Uradni list RS,  RS, št. 49/19) in Odredbo o enotnem načrtu klasifikacijskih znakov za upravne enote (Uradni list RS, št. 71/19), ki določa enotni načrt klasifikacijskih znakov za upravne enote.

(16.)        Prosilec v pritožbi organu očita, da ga ni napotil na spletne strani, kjer se dokumenti nahajajo, skladno z  petim odstavkom 6. člena ZDIJZ. IP pojasnjuje, da so v 6. členu ZDIJZ določene izjeme, ki pomenijo, da v zakonsko določenih primerih organ informacij ni dolžan posredovati prosilcu. Ena od izjem je tako predvidena v petem odstavku 6. člena ZDIJZ, ki določa, da lahko organ prosilcu ne posreduje zahtevane informacije, ki je dostopna v prosto dostopnih javnih evidencah ali na drug način že enostavno javno dostopna (objava v uradnem glasilu, publikacijah organa, medijih, strokovni literaturi, svetovnem spletu in podobno) in mu posreduje samo napotilo, se informacija nahaja. IP pojasnjuje, da v kolikor organ prosilcu skladno s petim odstavkom 6. člena ZDIJZ posreduje napotilo, kje se informacija nahaja, se v takšnem primeru obveznost organa nanaša le na posredovanje napotila, ne pa tudi dokumentov.

(17.)        V zvezi s 7. točko prosilčeve zahteve, v kateri je zahteval splošne dokumente, iz katerih izhaja, ali se komunikacija z drugimi državnimi organi, vključno s FURS, evidentira v sistemu Krpan; v evidenci vhodne oziroma izhodne pošte ali v drugem dokumentarnem sistemu in v zvezi z 8. točko zahteve v kateri je zahteval splošne dokumente iz katerih izhaja, da se elektronska komunikacija z drugimi državnimi organi po prejemu oziroma pošiljanju evidentira kot dokumentarno gradivo in na kakšen način se takšna komunikacija evidentira, IP pojasnjuje, da poslovanje med državnimi organi, evidentiranje dokumentov in ravnanje z dokumentarnim gradivom natančneje ureja UUP, ki v 2. členu določa, da pri opravljanju upravnih nalog organi dokumentirajo opravljeno delo in ga evidentirajo v evidenci dokumentarnega gradiva. Organi med seboj poslujejo z dokumenti v elektronski obliki, če z uredbo ni določeno drugače (4. člen UUP). O vseh zadevah, dosjejih in dokumentih, ki jih organ prejme ali nastanejo pri njegovem delu se vodi evidenca dokumentarnega gradiva. Evidenca dokumentarnega gradiva se vodi v elektronski obliki v informacijskem sistemu za vodenje evidence dokumentarnega gradiva. Vsako dokumentarno gradivo mora organ nemudoma evidentirati. Način dokumentiranja dokumentarnega gradiva je urejen od člena 32. naprej. Evidentiranje dokumentov ureja tudi  Pravilnik o določanju rokov hrambe dokumentarnega gradiva v javni upravi (Uradni list RS,  RS, št. 49/19), ki v prilogi vsebuje Zbirni katalog rokov hrambe dokumentarnega gradiva. Katalog je osnova za določanje orientacijskih rokov hrambe ter trajnega dokumentarnega in arhivskega gradiva. Nadalje IP pojasnjuje, da je komunikacija med državnimi organi urejena tudi v ZUP, predvsem v 33. in 34. členu, ki urejata pravno pomoč med organi v upravnem postopku, vključno s pridobivanjem pojasnil in podatkov, ki so potrebni za odločitev v upravnih postopkih.     IP je glede na pojasnjeno pritožbi prosilca v tem delu ugodil in ga, na podlagi določbe petega odstavka 6. člena ZDIJZ, napotil na spletne strani PISR, kjer so navedeni predpisi javno dostopni.

(18.)        Ker je prosilec podredno zahteval splošni klasifikacijski načrt, IP ugotavlja, da bi moral organ tudi v tem delu prosilca napotili na spletno mesto objave, kjer se dokument nahaja. Zato je IP v tem delu pritožbi prosilca ugodil in ga na podlagi določbe petega odstavka 6. člena ZDIJZ napotil na spletno stran PISRS, kjer je prosto dostopna veljavna Odredba o enotnem načrtu klasifikacijskih znakov za upravne enote (Uradni list RS, št. 71/19; v nadaljevanju Odredba), s katero se je določil enotni načrt klasifikacijskih znakov za upravne enote. 2. člen Odredbe določa, da enotni načrt klasifikacijskih znakov vsebuje navedbo klasifikacijskih znakov, opis klasifikacijskih znakov in rok hrambe dokumentarnega gradiva. Klasifikacijski znaki, opis klasifikacijskih znakov in rok hrambe dokumentarnega gradiva so določeni v Prilogi, ki je sestavni del te odredbe (Priloga: Seznam in opis klasifikacijskih znakov ter roki hrambe dokumentarnega gradiva).

(19.)        Pri odločitvi je IP upošteval sodbo Upravnega sodišča opr. št. II U 387/2025-25 z dne 13. 5. 2026, iz katere izhaja, da je namen petega odstavka 6. člena ZDIJZ na eni strani v zasledovanju čim večje ekonomičnosti in učinkovitosti zavezancev, na drugi strani pa tudi v spodbujanju zavezancev, da informacije javnega značaja v čim večjem obsegu proaktivno dajejo na voljo javnosti. Tudi kadar se prosilec vendarle obrne na zavezanca s posamično zahtevo, zavezancu ni treba zahteve obravnavati posamično in prosilcu neposredno posredovati informacij ali izdelovati reprodukcij - zadostuje, da prosilca napoti na mesto objave. V tem primeru načeloma tudi ni dolžan pretvarjati dokumentov iz elektronske oblike v fizično (na primer ni dolžan tiskati podatkov, ki so dostopni na spletu), niti ni dolžan interpretirati javno objavljenih informacij. Napotitev mora biti sicer dovolj določna in z njo mora zavezanec identificirati dokument ali del dokumenta, kjer se nahaja zahtevana informacija, ni pa mu treba navajati točnih strani, odstavkov, členov ipd. Predpostavka za to, da zadostuje zgolj napotilo, pa je ta, da se dokumentacija nahaja na mestu, do katerega lahko vsakdo enostavno dostopa brez omejitev - da je informacija torej dejansko že javno dostopna komurkoli pod enakimi pogoji.

(20.)        Glede na vse navedeno je IP pritožbi delno ugodil in na podlagi prvega in drugega odstavka 251. člena ZUP, izpodbijano odločbo delno odpravil in odločil kot izhaja iz 1. izreka te odločbe. IP je zadevo rešil na način, da je prosilca v zvezi s 7. in 8. točko njegove zahteve napotil na že javno dostopne informacije na podlagi petega odstavka 6. člena ZDIJZ. V preostalem delu je pritožbo zavrnil na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP kot neutemeljeno. 

(21.)        V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(22.)        Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopusten upravni spor, ki se lahko sproži s tožbo pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, v roku 30 dni od dneva prejema te odločbe. Tožba se lahko vloži pisno po pošti, po elektronski poti ali osebno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:                                                                                                                                                               

Sara Rupar, dipl. prav. (UN)                                                                

raziskovalka IP                                                                                                                                                                      

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica IP