prosilec - Upravna enota Žalec
+ -Številka: 090-306/2024
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK:
Prosilec je na organ naslovil zahtevo za posredovanje dokumentacije, ki se nanaša na postopek odobritve postavitve ograje okrog plinske postaje na določeni parceli. Organ je zahtevo zavrnil, ker z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je odločitev organa pravilna, zato je pritožbo prosilca zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo.
ODLOČBA:
Številka: 090-306/2024/3
Datum: 20. 8. 2024
Informacijski pooblaščenec, po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/213 z dne 24. 1. 2023 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter drugega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 30. 7. 2024, zoper odločbo Upravne enote Žalec, Ulica Savinjske čete 5, 3310 Žalec (v nadaljevanju organ), št. 090-23/2024-6258-6 z dne 1. 7. 2024, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca z dne 30. 7. 2024, zoper odločbo Upravne enote Žalec, št. 090-23/2024-6258-6 z dne 1. 7. 2024, se zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
(1) Prosilec je dne 29. 5. 2024, na organ naslovil zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja, s katero je zahteval posredovanje številke zadeve, pod katero je organ vodil postopek odobritve postavitve ograje okrog plinske postaje na parceli št. 1577, k.o. Levec, datum upravnega akta ter vpogled v spis in fotokopiranje listin.
(2) Zahtevo prosilca je organ zavrnil z odločbo št. 090-23/2024-6258-6 z dne 1. 7. 2024, ker z zahtevano dokumentacijo ne razpolaga. V obrazložitvi je organ povzel zahtevo prosilca, navedel definicijo informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ in pojasnil, da je po preveritvi podatkov v e- zemljiški knjigi in temeljni evidenci vloženih vlog in dokumentarnega gradiva Krpan ugotovil, da v svojih evidencah nima informacij za predmetno nepremičnino na ime lastnika, ki je vpisan v e-zemljiško knjigo na dan 26. 6. 2024.
(3) Dne 30. 7. 2024 je prosilec vložil pritožbo zoper odločbo organa št. 090-23/2024-6258-6 z dne 1. 7. 2024 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), iz katere izhaja, da prereka izpodbijano odločbo v celoti. Prosilec je navedel, da je prejel odgovor organa več kot 1 mesec od vložitve zahteve, kar nedvomno predstavlja kršitev. Pojasnil je, da je glede na dokumentacijo, ki jo je Adriaplin d.o.o. posredoval klientu stranke, bilo razvidno, da je organ tozadevno sprejemal odločitve, katere sedaj, iz neznanega razloga, ne želi posredovati. Prosilec je navedel tudi pravni interes za pridobitev zahtevanih informacij.
(4) Organ izpodbijane odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 090-23/2024-6258-8 z dne 5. 8. 2024, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. V dopisu št. 090-23/2024-6258-8 je organ ponovno pojasnil, da na ime lastnika, ki je vpisan v e-zemljiško knjigo na dan 26. 6. 2024 in na ime upravljalca plinske postaje, v svojih evidencah nima zahtevanih informacij za obravnavano nepremičnino. Organ je IP priložil tudi zaslonske slike o iskanju dokumentov v informacijskem sistemu KRPAN, PIS in e-zemljiški knjigi, vse za parcelo 1577 K.o. Levec.
(5) Zaradi razjasnitve dejanskega stanja je IP z organom opravil telefonski razgovor, o katerem je nastal uradni zaznamek št. 090-306/2024/2 z dne 20. 8. 2024. Organ je IP, glede pritožbenih navedb prosilca, da iz dokumentacije Adriaplin.d.o.o. izhaja, da je UE Žalec tozadevno sprejemala odločitve, ponovno pojasnil, da ni sprejemal nobenih odločitev, da dela že potekajo in da tudi iz gradbene table ne izhaja, da bi organ izdal kakršnokoli dokumentacijo. Organ je še pojasnil, da za ograje nižje od 2,2 m tudi ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja za nezahtevni objekt.
Pritožba ni utemeljena.
(6) IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.
(7) V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ, zato je IP nadalje ugotavljal, ali so pri zahtevanih informacijah izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja.
(8) Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2. organ mora z njo razpolagati;
3. nahajati se mora v materializirani obliki.
(9) Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo.
(10) Smisel dostopa do informacij javnega značaja je sicer treba iskati v javnem in odprtem delovanju organa, preko katerega se lahko preizkusita tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. IP tako poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati.
(11) Po pregledu spisovne dokumentacije in na podlagi dodatnih pojasnil organa z dne 20. 8. 2024, IP ne dvomi v navedbe organa, da organ v času izdaje izpodbijane odločbe z zahtevanimi dokumenti, ni razpolagal. Iz celotne pritožbene zadeve namreč ne izhaja noben sum, da organ razpolaga z zahtevanimi dokumenti, vendar jih prosilcu ne želi posredovati. Navedbe organa so namreč vsebinsko konsistentne in podprte z dokazili in zaslonskimi slikami o iskanju dokumentov v informacijskem sistemu »KRPAN, PIS in e-zemljiški knjigi«, iz katerih tudi izhaja, da organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. Iz vsega navedenega tako izhaja, da prosilcu ni mogoče ugoditi, saj organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, kar pomeni, da niso izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja, zato je treba pritožbo prosilca zavrniti.
(12) Glede na to, da je prosilec izpostavil razloge za pridobitev zahtevanih informacij, IP še pojasnjuje, da je predmet tega pritožbenega postopka pravica dostopa do informacij javnega značaja na podlagi ZDIJZ. V tem postopku je zato treba upoštevati t.i. erga omnes učinek, kar pomeni, da odobritev dostopa ne učinkuje le proti konkretnemu prosilcu, temveč učinkuje proti javnosti na splošno. V postopku po ZDIJZ namreč ni pomembno, kdo je prosilec in s kakšnim namenom zahteva informacije, saj dostop do informacij javnega značaja lahko zahteva kdorkoli. Če bi torej katera druga oseba od organa zahtevala dostop do istih dokumentov, bi se moral dostop dovoliti (oz. zavrniti) pod enakimi pogoji, kot osebi, ki je v konkretnem primeru prosilec. Zato se IP ni opredelil do navedb, ki se nanašajo na razloge, zaradi katerih je bila vložena obravnavana zahteva, saj za konkreten postopek niso pravno relevantne. Ob tem IP še pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja tudi nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se ob tem lahko presoja (le) vprašanje, ali organ dejansko razpolaga z dokumenti, ki so predmet zahteve in ali ti predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja. Posledično se IP do ostalih pritožbenih navedb prosilca ni opredelil in jih ni podrobneje povzel, saj so za postopek po ZDIJZ brezpredmetne in niso v pristojnost IP.
(13) Glede zatrjevane kršitve, ki jo prosilec očita organu, ker organ odločbe ni izdal v zakonskem roku, IP ugotavlja, da so s tem v zvezi nastale postopkovne pomanjkljivosti, ki pa za odločitev v tej zadevi niso bile bistvene. IP ugotavlja, da je izrek v odločbi prve stopnje zakonit, zato je pritožbo prosilca, na podlagi drugega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.
(14) Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.
(15) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Urša Pleterski
Raziskovalka pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav
namestnica pooblaščenke