prosilec - Uprava RS za probacijo

POVZETEK:

IP je v pritožbenem postopku presojal odločitev organa, ki je zavrnil zahtevo prosilca za posredovanje podatkov o izvrševanju kazenske sankcije za v zahtevi poimensko navedenega posameznika. Organ je zahtevo prosilca zavrnil zaradi varstva osebnih podatkov. Po ZDIJZ namreč ni zakonske podlage za posredovanje teh podatkov prosilcu oziroma javnosti. Pravilen je bil tudi zaključek organa, da delni dostop v smislu 7. člena ZDIJZ v obravnavani zadevi ni izvedljiv, ker je prosilec posameznika, na katerega se nanaša njegova zahteva, v njej opredelil z imenom in priimkom, pri čemer se je organ pravilno skliceval na obstoječo upravno in sodno prakso s tem v zvezi. IP je zato pritožbo prosilca kot neutemeljeno zavrnil.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-74/2024/5

Datum: 14. 3. 2024

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …………….. z dne 28. 2. 2024, zoper odločbo Ministrstva za pravosodje, Uprave za probacijo, Beethovnova ulica 3, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-2/2024-2033-4 z dne 28. 2. 2024, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožba prosilca z dne 28. 2. 2024 zoper odločbo Ministrstva za pravosodje, Uprave za probacijo, št. 090-2/2024-2033-4 z dne 28. 2. 2024, se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Povzetek postopka na prvi stopnji in pritožbene navedbe

(1)   Organ je dne 22.2.2024 s strani Ministrstva za pravosodje prejel zahtevo prosilca, s katero je ta

zahteval odločbo Probacijske enote Celje o vključitvi v probacijsko enoto in vso ostalo dokumentacijo, ki dokazuje obveščanje sodišča, ki je izdalo sankcijo ter končno poročilo v zvezi z obsojenim………...

(2)   Organ je zahtevo prosilca z odločbo št. 090-2/2024-2033-4 z dne 28. 2. 2024 (dalje izpodbijana

odločba) v celoti zavrnil. Pri zavrnitvi se je skliceval na izjemo varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ v povezavi s 44. členom Zakona o probaciji, po katerem lahko osebne podatke iz zbirke podatkov o osebah v okviru svoje pristojnosti uporabljajo pooblaščeni delavci uprave, ministrstva, državnega tožilstva in sodišč. Osebni podatki iz zbirke podatkov o osebah se shranjujejo in uporabljajo dokler je oseba vključena v probacijo, po zaključku izvrševanja probacijske naloge pa se podatki hranijo še pet let, nato se arhivirajo in hranijo trajno. Organ ugotavlja, da pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov, ki bi dopuščala, da se podatki posredujejo prosilcu kot informacija javnega značaja, v konkretnem primeru ni podane. Opozoril je na načelo erga omnes pri odločanju o dostopu do informacij javnega značaja in na to, da se presoja dostop do zahtevanih informacij z vidika javnosti, pri čemer ni pomembno, kdo je konkreten prosilec in kakšen status je imel v predhodnih sodnih postopkih. Ker je prosilec v vlogi navedel osebne podatke osebe, na katero se nanaša njegova zahteva, po oceni organa tudi delni dostop v smislu 7. člena ZDIJZ ni izvedljiv, zato je zahtevo prosilca zavrnil v celoti. V zvezi z izpodbijano odločbo je organ dne 29. 2. 2024 izdal še sklep o popravi pomote, s katerim je popravil osebno ime prosilca (……….).

(3) Zoper odločbo organa je prosilec dne 28. 2. 2024 pri organu vložil pritožbo. Ne strinja se z zavrnitvijo dostopa do zahtevanih informacij. Sklicuje se na status oškodovanca v predhodnih sodnih postopkih in pojasnjuje, kakšna pojasnila je v predmetni zadevi prejel od pristojnega sodišča. Podaja prijavo zoper uradno osebo, ki je izdala prvostopenjsko odločbo in IP poziva, naj preveri, ali je ta postopek vodila pravilno ter zahteva, da ga obvesti, kdo je odgovoren, da ga seznani z zahtevanimi podatki. Prosilec je dne 13.3.2024 pri IP vložil še dopolnitev pritožbe, in sicer je vložil isto pritožbo, kot jo je že vložil pri organu dne 28. 2. 2024.

(4) Pritožbo prosilca je organ dne 1. 3. 2024, posredoval v odločanje IP. Na poziv IP je organ dne 13.3.2024 posredoval še manjkajoče dokumente zadeve.

Pritožba ni utemeljena.

(5) V obravnavani zadevi ni sporno, da je organ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja, prav tako ni sporno, da z zahtevanimi podatki razpolaga in da ti spadajo v njegovo delovno področje.  V obravnavani zadevi so tako izpolnjeni pogoji za informacijo javnega značaja po 4. členu ZDIJZ, postavlja pa se vprašanje, ali gre za prosto dostopno informacijo. Organ se je pri zavrnitvi zahteve prosilca namreč skliceval na izjemo varstva osebnih podatkov.

O izjemi varstva osebnih podatkov

(6) ZDIJZ v 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. IP je zato v nadaljevanju ugotavljal, ali je za obdelavo osebnih podatkov v obravnavani zadevi podana ustrezna pravna podlaga, kot jih določa Splošna uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu podatkov) v prvem odstavku 6. člena. Na to pravno podlago se v prvem odstavku 6. člena sklicuje tudi Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22; v nadaljevanju ZVOP-2).

(7) Organ se je v izpodbijani odločbi pravilno skliceval na ugotovitev, da gre pri zahtevanih podatkih za osebne podatke in da mora biti za njihovo posredovanje javnosti podana pravna podlaga po 6. členu Splošne uredbe o varstvu podatkov, ki v obravnavani zadevi ni podana. V tem delu je IP v celoti sledil obrazložitvi organa, ki je na tem mestu, v izogib ponavljanju, ponovno ne navaja.

(8) Pravilen je tudi zaključek organa, da delni dostop v smislu 7. člena ZDIJZ v obravnavani zadevi ni izvedljiv, ker je prosilec posameznika, na katerega se nanaša njegova zahteva, v njej opredelil z imenom in priimkom, pri čemer se je organ pravilno skliceval na obstoječo upravno in sodno prakso s tem v zvezi, npr. sodbo Upravnega sodišča RS št. I U 1391/2013-27 z dne 11. 12. 2013. Anonimizacija zahtevanih podatkov tako ni izvedljiva.

(9) Ker prosilec v pritožbi obširno navaja, zakaj potrebuje zahtevane podatke in se sklicuje na status oškodovanca v sodnem postopku, IP  ponovno pojasnjuje, da se dostop do dokumentov na podlagi določb ZDIJZ nikoli ne presoja z vidika okoliščin posameznega prosilca, temveč z vidika samih informacij, ki so zahtevane. Pri presoji, ali prosilec lahko pridobi zahtevane dokumente na podlagi ZDIJZ, se je zato vedno treba vprašati, ali gre za informacije, ki bi jih lahko pridobil tudi kdorkoli drug (javnost), ki bi organu postavil isto zahtevo. V postopku po ZDIJZ je torej bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, vsaki pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in morebiten osebni status. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse.

(10) Izhajajoč iz navedenega IP ugotavlja, da prosilec v tem pritožbenem postopku ne more uspeti niti z zatrjevanjem, da zahtevane podatke potrebuje za uveljavitev svojih pravic, kajti, kot že pojasnjeno, se statusa prosilca in njegove osebne koristi v postopku po ZDIJZ ne presoja.

(11) V zvezi z zatrjevanimi kršitvami postopka, ki jih navaja prosilec, IP ugotavlja, da te niso podane. Kot je IP ugotovil v pritožbenem postopku, se je organ po uradni osebi, ki je izpodbijano odločbo izdala, pravilno skliceval na izjemo varstva osebnih podatkov, izpodbijana odločba pa je ustrezno obrazložena in temelji na pravilni uporabi materialnega prava. Ob tem IP še dodaja, da kot pritožbeni organ v postopku po ZDIJZ ni pristojen, da bi se spuščal v presojo ravnanja sodišča izven tega postopka in v obravnavo prosilčevih zahtev po procesnih predpisih. Je pa organ prosilcu že v izpodbijani odločbi pojasnil, da lahko kot oškodovanec od pristojnega sodišča zahteva vpogled v spis predmetne zadeve. Njegovo zahtevo za vpogled v spis bo sodišče obravnavalo po procesnih predpisih (ZKP), za presojo katerih pa ne organ ne IP v tem postopku nista pristojna.

(12) IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag pritožbo prosilca zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. 

(13) Posebni stroški v tem postopku niso nastali, zato je IP odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse. 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica pooblaščenke

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka