dekorativna slika

prosilec - Univerzitetni klinični center Maribor

+ -
Datum: 10.05.2021
Številka: 090-149/2021
Kategorije: Osebni podatek, Javni uslužbenci in funkcionarji

Sodba Upravnega sodišča

 

POVZETEK:

IP je v pritožbenem postopku odločal o pritožbi medija, ki je od UKC Maribor zahteval podatke o izplačanih bruto plačah. Organ je zahtevi prosilca delno ugodil, pri čemer mu je posredoval podatke o plačah po organizacijskih enotah in delovnih mestih, brez imen in priimkov posameznikov, na katere se posredovani podatki nanašajo. Pri zavrnitvi zahteve se je organ skliceval na varstvo osebnih podatkov in izjemo notranjega delovanja. IP je pritožbi prosilca ugodil, ker je ugotovil, da je organ napačno uporabil materialno pravo, in sicer je spregledal izjemo od izjem po 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Pri zahtevanih podatkih gre za podatke o porabi javnih sredstev in za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca.

 

ODLOČBA:

 

 

 

Številka: 090-149/2021/ 5                                                                    

Datum: 10. 5. 2021                                                                             

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ………….(dalje prosilec) z dne 28. 4. 2021, zoper odločbo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor, Ljubljanska ulica 5, 2000 Maribor (dalje organ), št. 045-28-2021 z dne 12. 4. 2021, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožbi prosilca z dne 28. 4. 2021, zoper tretji odstavek izreka odločbe Univerzitetnega kliničnega centra Maribor, št. 045-28-2021 z dne 12. 4. 2021, se ugodi in se izpodbijana odločba v tem delu odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku 31 (enaintridesetih) dni od prejema te odločbe v elektronski obliki posredovati podatke iz drugega odstavka izreka izpodbijane odločbe na način, da mu jih posreduje še z imeni in priimki javnih uslužbencev, na katere se nanašajo posredovani podatki o plači.

 

  1. V tem postopku posebni stroški niso nastali.

 

 

OBRAZLOŽITEV:

 

Prosilec je dne 19. 3. 2021 pri organu vložil zahtevo, v kateri je zahteval:

  1. Podatke o plačah 10 najbolj plačanih zdravnikov in 10 najbolj plačanih zdravstvenih sester v UKC Maribor;
  2. Podatke o izplačanih kriznih dodatkih za zdravstvene delavce.

Organ je prosilcu dne 24. 3. 2021 posredoval preglednico top10 izplačil z vsemi dodatki za obdobje januar 2021 za zdravnike in zdravstveno nego. Organ mu je prav tako posredoval podatke o skupni višini dodatka po 11. točki 39. člena KPJS ter višino dodatka po skupnem izplačilu dodatka iz naslova ZIUZEOP.

 

Prosilec je 24. 3. 2021 prosil za dopolnitev odgovorov, in sicer naj mu organ poleg funkcij in oddelkov posreduje še imena in priimke omenjenih medicinskih sester in zdravnikov.

 

Organ je prosilcu odgovoril, da ker so bili zaposleni izpostavljeni različnim oblikam groženj, tudi uničevanju premoženja, zaradi osebne integritete in varnosti zaposlenih zdravstvenih delavcev, za katere obstaja bojazen, da bodo z razkritjem imen še večja tarča raznih oblik neupravičenega pritiska in šikaniranja ter celo telesnega ogrožanja, osebnih podatkov ne more podati.

 

Prosilec je odgovoril istega dne, v odgovoru pa je med drugim navedel, naj organ na posredovanih tabelah označi, kateri od zaposlenih delajo na COVID oddelku.

O zahtevi prosilca je organ dne 12. 4. 2021 izdal odločbo št. 045-28-2021 (dalje izpodbijana odločba). V prvem odstavku izreka odločbe je organ zahtevo prosilca delno zavrnil. V drugem odstavku izreka navaja, da se prosilcu predloži informacija o najvišjih 10 plačah javnih uslužbencev zdravnikov in medicinskih sester, na način, da se posreduje v e – obliki podatek o nazivu delovnega mesta, organizacijski enoti, bruto plači zaposlenih v UKC, za mesec januar 2021. S tretjim odstavkom izreka odločbe je organ zahtevo prosilca v preostalem delu zavrnil, in sicer glede posredovanja imen in priimkov javnih uslužbencev, na katere se nanašajo podatki o plači.

 

V obrazložitvi izpodbijane odločbe organ povzema postopek do izdaje odločbe ter nadalje navaja definicijo informacije javnega značaja ter se sklicuje na izjemo varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Pojasnjuje, da ZSPJS v 38. členu določa javnost plač, a pri tem v prvem odstavku našteva, da so javnosti dostopni podatki o delovnem mestu, nazivu ali funkciji, o osnovnih plačah, o dodatkih ter delu plače za delovno uspešnost, razen dodatka za delovno dobo. Ne določa, da je dostopen podatek o imenu in priimku javnega uslužbenca. Ta podatek je varovan in bi njegovo posredovanje pomenilo neutemeljen poseg v zasebnost zaposlenih, ki se ji zgolj s tem, ker sodijo med javne uslužbence, niso avtomatično odrekli. Osebnostne pravice in zasebnost ter varstvo osebnih podatkov vsakomur zagotavlja tudi 35. člen in 38. člen Ustave Republike Slovenije. Zakonske določbe ZDIJZ po mnenju organa ne omogočajo posega v te temeljne ustavne pravice. Poleg tega je namen določbe 38. člena ZSPJS glede javnosti plač dosežen tudi brez posredovanja imena in priimka posameznika. Za posredovanje imen in priimkov vseh zaposlenih prosilec ni izkazal in ne more izkazati posebnega interesa, kar vodi do sklepanja, da bi bila edina posledica posredovanja teh podatkov, stigmatizacija posameznikov (zaposlenih) v njihovem delovnem in zasebnem okolju. V kolikor je namen zahteve po posredovanju poimenskega seznama javno izpostaviti posameznike in doseči odziv okolja usmerjen proti konkretnim posameznikov, ki glede plačila odstopajo od splošnih pričakovanj, je po mnenju organa takšno zahtevo potrebno šteti kot šikanozno oziroma pomeni zlorabo pravice do informacij javnega značaja in določbe 38. člena ZSPJS glede javnosti plač. To je dodaten razlog za zavrnitev zahteve, kot je predvideno po petem odstavku 5. člena ZDIJZ. Poleg tega bi poimensko razkritje izplačanih plač povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa, kar smiselno pomeni tudi izjemo po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Še posebej bi to predstavljalo motnjo v času soočanja organa in zaposlenih z največjo zdravstveno krizo doslej, to je epidemijo nalezljive bolezni COVID-19. Na posreden način bi to imelo vpliv tudi na potek delovnega procesa, saj bi bili zaposleni vsaj določeno obdobje osredotočeni na odzive okolice glede javne objave njihovih plač, namesto na svoje delo. Morebitnemu odzivu okolice pa se posameznik ne more upreti in bo marsikdo dejansko prisiljen v svoji okolici bodisi pojasnjevati višino svoje plače, ne glede na to, da na to ni imel posebnega vpliva ali pa trpeti odziv okolice. Organ meni, da to ni bil namen zakonodajalca pri urejanju dostopa do informacij javnega značaja po ZDIJZ in pri določbi o javnosti plač po 38. členu ZSPJS. Izpostavlja, da posamezniki, na katere se nanašajo zahtevani podatki (ime in priimek), nimajo možnosti v postopku sodelovati in neposredno uveljavljati zaščito lastnih pravic in pravnih interesov. Praktično neizvedljivo je sodelovanje vseh zaposlenih v postopku po ZDIJZ. Zahteva se namreč ne nanaša na posameznega delavca, ki bi mu organ lahko omogočil sodelovanje v postopku, temveč na vseh več kot 3.500 zaposlenih. O vprašanju stranske udeležbe v postopku posredovanja informacij po ZDIJZ je Upravno sodišče v Ljubljani že zavzelo stališče v zadevi, opr. št. I U 944/2015, in sicer da dostop do podatkov o izplačanih plačah javne uslužbenke brez dvoma vpliva na osebnostne pravice in zasebnost te javne uslužbenke, saj gre za njene osebne podatke. Posledično je odločilo, da je potrebno omogočiti njeno udeležbo v postopku. Omenjena odločba se sklicuje tudi na sodbo Sodišča EU v zadevi C-201/14 z dne 1.10. 2015. Organ je zahtevo prosilca posledično delno zavrnil ter odločil, da posebni stroški v postopku niso nastali.

 

Zoper izpodbijano odločbo je prosilec dne 28. 4. 2021 pri organu vložil pritožbo. Pritožuje se glede neposredovanja podatkov o imenih in priimkih javnih uslužbencev, na katere se nanašajo posredovani podatki o plačah. Ne strinja se, da gre za varovane osebne podatke, pri čemer dodaja, da je za razkritje zahtevanih podatkov podana zakonska podlaga v 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Osebni podatki, ki so povezani z delovnim razmerjem javnega uslužbenca, niso varovani. Slednji podatki so namreč pomembni pri ugotavljanju, ali je poraba javnih sredstev v obliki plače, ki jo prejme javni uslužbenec, zakonita. Takšni podatki torej po odločitvi zakonodajalca v celoti sodijo med prosto dostopne informacije javnega značaja in se ni mogoče sklicevati na varstvo osebnih podatkov (enako v odločbi IP št. 090-98/2021 z dne 7. 4. 2021).

 

Pritožbo prosilca je organ dne 29. 4. 2021, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, posredoval v odločanje IP, na podlagi 245. člena ZUP.

Pritožba je utemeljena.

 

IP uvodoma ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ kot javni zavod v celoti podvržen določbam ZDIJZ, prav tako ni sporno, da zahtevane informacije sodijo v njegovo delovno področje in da z njimi razpolaga. Navedenemu v izpodbijani odločbi ne oporeka niti organ, zato je IP kot sporno v tem postopku presojal vprašanje, ali gre pri zahtevanih informacijah za prosto dostopne informacije javnega značaja, ali pa je podana katera od zakonskih izjem po prvem odstavku 6. člena ali 5. a členu ZDIJZ, zaradi katerih se lahko dostop zavrne.

 

Organ je zahtevo prosilca za posredovanje podatkov o 10 najbolj plačanih zdravnikih in 10 najbolj plačanih zdravstvenih sestrah v UKC Maribor delno zavrnil, in sicer tako, da je prosilcu posredoval podatek o višini bruto plače po nazivu delovnega mesta in organizacijski enoti, brez imena in priimka posameznika, na katerega se posredovani podatki nanašajo.

 

Ker se prosilec pritožuje le v delu, ki se nanaša na posredovanje imena in priimka, je IP v tem pritožbenem postopku presojal, ali je organ dolžan prosilcu, v zvezi z že posredovanimi podatki o bruto plačah po nazivu delovnega mesta in organizacijski enoti, posredovati še podatke o imenih in priimkih posameznikov, na katere se posredovani podatki o izplačanih plačah nanašajo.

 

Pri zavrnitvi zahteve prosilca se je organ primarno skliceval na izjemo varstva osebnih podatkov po 3. tč. prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato se IP najprej opredeljuje do te izjeme. Argumentu organa, da gre pri podatku o imenu in priimku posameznika – javnega uslužbenca, na katerega se nanašajo posredovani podatki o izplačani plači, za varovane osebne podatke, ni mogoče slediti. Zmotno je namreč njegovo stališče, da bi posredovanje podatka o imenu in priimku javnega uslužbenca skupaj s podatki o izplačani bruto plači pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Pri presoji tega vprašanja je organ napačno uporabil materialno pravo, pri čemer je povsem spregledal obstoječo prakso IP in sodno prakso na tem področju.

 

Na podlagi določbe 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ se zavrne dostop do zahtevanih informacij, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Ugotoviti gre, da se je 25. 5. 2018 začela uporabljati Splošna uredba o varstvu podatkov, ki predstavlja tisti pravni akt, ki ureja varstvo osebnih podatkov in v določenih delih zamenjuje Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1; v nadaljevanju ZVOP-1). V določenih delih se torej ZVOP-1 ne uporablja več. Ob tem je mogoče ugotoviti, da predmetna uredba bistveno ne spreminja definicije upravljavca in obdelovalca osebnih podatkov in ne definicije osebnega podatka ter ne spreminja definicije javnega in zasebnega sektorja.

 

V skladu z definicijo osebnega podatka po določilu člena 4(1) Splošne uredba o varstvu podatkov pomeni osebni podatek pomeni katerokoli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (prva točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov).

 

Prosilec v obravnavani pritožbeni zadevi zahteva (še) posredovanje podatkov o imenih in priimkih posameznikov, na katere se nanašajo že posredovani podatki o izplačanih bruto plačah, zato IP ugotavlja, da gre pri podatkih, ki so predmet presoje, nedvomno za osebne podatke, ki ustrezajo zgoraj navedeni definiciji osebnega podatka iz Splošne uredbe o varstvu podatkov.

 

IP je tako preveril, ali je za obdelavo zgoraj navedenih osebnih podatkov (posredovanje podatkov prosilcu oziroma javnosti) podana ustrezna pravna podlaga. Obdelava osebnih podatkov je zakonita, če je podana ena od pravnih podlag, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6.

 

Ker organ kot javni zavod spada med upravljavce in obdelovalce osebnih podatkov, ki sodijo v javni sektor, veljajo zanj naslednje pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov:

(a) posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov (kadar ne gre za izvajanje javnih nalog);

(b) obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

(c) obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

(e) obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu.

 

V obravnavanem primeru IP ugotavlja:

  • da je za obdelavo podatka o imenih in priimkih javnih uslužbencev, skupaj s podatki o izplačanih bruto plačah, podana neposredna zakonska podlaga v ZSPJS[1], in sicer v določbi 38. člena. Na slednjo se organ v izpodbijani odločbi sicer sklicuje, in sicer v delu, kjer navaja, da prvi odstavek 38. člena ZSPJS ne določa, da je dostopen tudi podatek o imenu in priimku javnega uslužbenca, pri čemer pa je organ spregledal šesti odstavek 38. člena ZSPJS, ki izrecno pravi, da so ne glede na določbo prvega odstavka tega člena javnosti po postopku, ki ga ureja ZDIJZ, dostopni individualni podatki o znesku celotne bruto plače vsakega javnega uslužbenca in vsakega funkcionarja brez zmanjšanja za morebitne odbitke iz naslova izvršbe, kreditov ali drugih osebnih obveznosti. Stališče, da je javen podatek o izplačani bruto plači skupaj z imenom in priimkom javnega uslužbenca, je že pred časom zavzelo Upravno sodišče RS v sodbi št. I U 1003/2010 z dne 30. 3. 2011, v kateri je med drugim navedlo, da »je po mnenju sodišča smiselnost javnosti plač v javnem sektorju ravno v tem, da je javnosti dostopno koliko ima posamezen poimensko naveden javni uslužbenec osnovne plače, dodatkov in dela plače za delovno uspešnost. V nasprotnem primeru bi se izničil pomen javnosti plač v javnem sektorju, saj če temu ne bi bilo tako, potem bi se javnosti lahko predstavili zgolj plačilni listi brez imen in priimkov ter ostalih osebnih podatkov in z izbrisanimi podatki za delovno dobo, to pa ne bi pomenilo javnosti plač v javnem sektorju. Sodišče nadalje meni, »da je bil namen zakonodajalca, da so plače v javnem sektorju javne v tem smislu, da se lahko za vsakega javnega uslužbenca poimensko ve, kakšno plačo ima, razen določenih omejitev, ki jih 38. člen ZSPJS določa«. Takšno stališče Upravnega sodišča RS je potrdilo tudi Vrhovno sodišče RS v sklepu št. X Ips 187/2011 z dne 1. 9. 2011, pred tem pa je Vrhovno sodišče o tem vprašanju že odločalo v odločbi št. X Ips 252/2009 z dne 27. 8. 2009;
  • da so plače v javnem sektorju javne, v smislu, da se lahko za vsakega funkcionarja in javnega uslužbenca ve, kašno plačo ima, nadalje jasno izhaja iz tudi iz sodb Upravnega sodišča št. I U 805/2012 z dne 27. 11. 2013, št. I U 944/2015 z dne 24. 11. 2016 in št. I U 1816/2016-34 z dne 4. 10. 2017. Pri slednji je sodišče celo poudarilo, citirano: »Pri podatkih o porabi javnih sredstev in podatkih, povezanih z opravljanjem funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, ki so javno dostopni, se mora dostop do teh podatkov omogočiti vsakemu prosilcu, ne glede na njegov namen. Sodišče s tem v zvezi lahko pritrdi toženi stranki, da pri objavi informacij javnega značaja lahko pride tudi do kršitev (tudi človekovih pravic), vendar to ni stvar tega postopka, temveč je lahko stvar kakšnih drugih postopkov.« (točka 19).«;
  • da je Upravno sodišče RS o vprašanju javnosti plač zaposlenih v javnem zdravstvenem domu (ZD Vrhnika), vključujoč imena in priimke zaposlenih, skupaj z izplačano bruto plačo, že odločalo in v sodbi pod opr. št. I U 1410/2010-13 z dne 25. 5. 2011 odločilo, da ne gre za varovane osebne podatke, ker je za njihovo posredovanje javnosti podana neposredna zakonska podlaga;
  • da v obravnavani zadevi ni sporno, da imajo pri organu zaposleni status javnih uslužbencev in da se njihove plače zagotavljajo iz javnih sredstev in izplačujejo iz proračuna organa. Ker gre tako tudi za podatke v zvezi z delovnim razmerjem javnih uslužbencev in za podatke o porabi javnih sredstev, dodatno zakonsko podlago za posredovanje presojanih podatkov javnosti predstavlja tudi določba prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri se, ne glede na morebiten obstoj izjeme iz prvega odstavka tega člena (torej tudi izjeme varstva osebnih podatkov in izjeme notranjega delovanja, na katero se prav tako sklicuje organ), dostop do zahtevanih informacij javnega značaja dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače;
  • da stališče, da posamezni javni funkcionar oziroma javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače, službenega naslova in vseh ostalih podatkov, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, izhaja tudi iz obširne prakse IP, npr. odločbe IP št. 090-106/2010 z dne 9.9. 2010 (ZD Vrhnika), št. 090-109/2010/4, št. 090-204/2010/10, št. 090-89/2015, št. 090-211/2016, št. 090-55/2019/5 in št. 090-78/2019/9. IP je tudi sicer že večkrat zavzel stališče, da imajo osebe, ki so zaposlene v javnem sektorju, zaradi načela odprtosti javne uprave in s tem povezanega načela transparentnosti bistveno zmanjšano pričakovanje zasebnosti v primerjavi z ostalimi posamezniki, ko gre za podatke, ki so v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca.

 

V konkretnem primeru je IP tako zaključil, da so predmet presoje imena in priimki javnih uslužbencev, ki so z organom sklenili pogodbe o zaposlitvi, za opravljeno delo pa so prejeli plačilo iz javnih sredstev. Gre torej za podatke, ki so povezani tako z delovnim razmerjem javnega uslužbenca kot s porabo javnih sredstev, zaradi česar v skladu s prvo alinejo tretjega odstavka 6. čl. ZDIJZ ne sodijo med varovane osebne podatke, poleg tega pa je za njihovo posredovanje javnosti podana tudi neposredna zakonska podlaga v 38. členu ZSPJS.

 

Ob tem IP ni sledil zatrjevanju organa, da gre v obravnavanem primeru za zlorabo pravice po petem odstavku 5. člena ZDIJZ. Za obstoj zlorabe pravice morajo biti podane okoliščine, iz katerih izhaja, da je prosilec z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorabi pravico dostopa do informacij javnega značaja, oziroma je očitno, da so zahteva ali zahteve šikanoznega značaja. O zlorabi pravice dostopa do informacij javnega značaja se je izreklo tudi že Upravno sodišče RS. Tako je sodišče v sodbi I U 1128/2017-29 zapisalo, da je »glede na upravno sodno prakso v zvezi z uporabo petega odstavka 5. člena ZDIJZ mogoče govoriti o zlorabi pravice ali pa o zahtevi šikanoznega značaja predvsem v odnosu prosilca do zavezanca, in sicer če bi šlo na primer za zahteve, s katerimi bi želel prosilec organu škodovati na primer z žalitvami, z vlaganjem velikega števila zahtev in z zahtevami za dostop do velikega obsega informacij ali če bi šlo za prekomerno zasipavanje zavezanca z delom in s tem oviranje pri opravljanju nalog in podobno, kar pa ne izključuje tudi zlorabe pravice s strani prosilca v razmerju do drugih prizadetih strank v postopku«. Svoje stališče je ponovilo tudi v sodbi I U 1136/2017-52. Po oceni IP v obravnavani zadevi okoliščine, ki bi utemeljevale sklicevanje na peti odstavek 5. člena ZDIJZ, niso podane. IP namreč ugotavlja, da prosilec pri organu ni vložil več zahtev, ampak eno samo, ki pa ni šikanoznega značaja, ni vložena iz nagajivosti, niti ni žaljiva do organa ali zaposlenih javnih uslužbencev. Ker je ob tem dokazno breme za izkaz zlorabe pravice pri organu, ki tega v obravnavanem primeru ni z ničemer argumentiral, je IP zaključil, da zloraba pravice ni podana.

 

Prav tako IP ni sledil navedbam v izpodbijanem sklepu, da gre pri zahtevanih informacijah za izjemo notranjega delovanja po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Te izjeme organ z ničemer ni konkretno obrazložil, tudi sicer pa IP ugotavlja, da podatki o izplačanih plačah javnim uslužbencem niso podatki, ki bi bili sestavljeni v zvezi z notranjim, internim, delovanjem, zato že prvi pogoj za obstoj te izjeme ni izpolnjen. Kot podatki v zvezi z notranjim delovanjem se namreč štejejo le podatki, ki so namenjeni izključno internemu delu organa, so del njegove notranje politike, kamor štejemo npr. interno korespondenco, zapisnike, mnenja, navodila, smernice in druge interne dokumenti, torej dokumente, iz katerih izhaja postopek oziroma način dela organa, kot tudi njegova notranja politika. Podatkov o plačah pri organu zaposlenih javnih uslužbencev pa nedvomno ne moremo šteti kot del interne politike organa, kajti nobenega dvoma ni, da so tako plače kot sama delovna mesta v javnem sektorju (kamor spada tudi organ) določeni z zakonom, podzakonskimi predpisi in kolektivnimi pogodbami in kot taki niso del »notranjega« razmišljanja organa[2].

 

V zvezi z navedbo organa, da bi razkritje presojanih podatkov povzročilo motnje v njegovem delovanju, ker bi bili zaposleni vsaj določeno obdobje osredotočeni na odzive okolice glede javne objave njihovih plač, namesto na svoje delo, pa IP pojasnjuje, da se mora vsak, ki sklene pogodbo o zaposlitvi v javnem sektorju, že na podlagi samega zakona zavedati, da njegovi osebni podatki v določenem delu (npr. glede plače) ne bodo varovani. Tako ZSPJS kot ZJU[3] za posameznike, ki sklenejo delovno razmerje v javnem sektorju, določata poseben javnopravni režim, tako pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi, določanju pravic in obveznosti iz delovnega razmerja, višini plače, sistemizaciji delovnih mest, pogojih za opravljanje dela,…Presojo posega v pravice javnih uslužbencev (tudi v pravico do varstva osebnih podatkov) je v tem delu, v okviru 38. člena ZSPJS in prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, opravil že zakonodajalec, ki je pretehtal, da ti osebni podatki javnih uslužbencev, zaradi varstva javnega interesa in nadzora nad porabo javnih sredstev, niso varovani. Ti podatki torej že po odločitvi zakonodajalca v celoti sodijo med prosto dostopne informacije javnega značaja, in se ni mogoče sklicevati na varstvo osebnih podatkov. Na ta način pravica dostopa do informacij javnega značaja državljanom,medijem in civilni družbi omogoča nadzor nad delom javne uprave in nadzor nad porabo javnih sredstev.

 

Glede vprašanja stranske udeležbe v postopku, ki ga izpostavlja organ, ki se sklicuje na sodbo Upravnega sodišča RS v zadevi, opr. št. I U 944/2015, pa IP pojasnjuje, da predmetna sodba za presojani primer ni več relevantna. Z novelo ZDIJZ-F, ki se uporablja od leta 2018 dalje, je bila v ZDIJZ umeščena določba a26.a člena, s katero je bila stranska udeležba v postopku po ZDIJZ omejena. V postopku z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja ali ponovno uporabo je stranka postopka samo prosilec, če je predmet odločanja dostop do podatkov, za katere je z zakonom določeno, da so javni. Ker gre v obravnavani zadevi za primer, ko javnost podatkov izrecno določa zakon (38. člen ZSPJS in prva alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ), IP v postopek kot stranskih udeležencev ni pritegnil javnih uslužbencev, na katere se nanaša zahteva prosilca. Ob tem IP še dodaja, da je organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe zmotno navedel, da se zahteva prosilca nanaša na več kot 3.500 zaposlenih. Prosilec je namreč zahteval le podatke o 10 najvišje izplačanih plačah za zdravnike in zdravstvene sestre, torej podatke za 20 zaposlenih.

 

Na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag je IP zaključil, da je podana pravna podlaga za dostop do zahtevanih informacij, kar pomeni, da je organ napačno uporabil materialno pravo. Izhajajoč iz navedenega je IP pritožbi prosilca ugodil ter na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP izpodbijano odločbo v zavrnilnem delu odpravil in sam odločil o zadevi, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

 

V tem postopku posebni stroški niso nastali.

                     

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur.l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami - ZUT-UPB3) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:.

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

Postopek vodila:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica pooblaščenke

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka

 

 

 

[1]   Zakon o sistemu plač v javnem sektorju, Uradni list RS, št. 108/09 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami – ZSPJS.

[2] Glej npr. določbe 2. do 15. člena ZSPJS, ki natančno urejajo način določanja plač v javnem sektorju in način uvrščanja delovnih mest v plačne razrede;

[3] Zakon o javnih uslužbencih, Uradni list RS, št. 63/07 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami.