prosilec - Univerza v Mariboru

Številka: 090-364/2026-4

Datum: 29. 9. 2026

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega ter tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …………….(v nadaljevanju prosilec), z dne 14. 7. 2026, zoper odločbo Univerze v Mariboru, Slomškov trg 15, 2000 Maribor (v nadaljevanju organ), št. 087-2/2026/0 749/515-MP z dne 7. 7. 2026, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožbi prosilca z dne 14. 7. 2026, zoper odločbo Univerze v Mariboru, št. 087-2/2026/0 749/515-MP z dne 7. 7. 2026, se ugodi in se izpodbijana odločba odpravi ter se zadeva vrne organu prve stopnje v ponovni postopek.

2.          V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v :

(1)            Prosilec je dne 21. 5. 2026, 26. 5. 2026 in 9. 6. 2026 pri organu vložil več zahtev za posredovanje informacij, pri čeme je v zadnji, po pozivu organa dopolnjeni, zahtevi (z dne 9. 6. 2026) zahteval:

-       Podrobno specifikacijo končnega obračuna po pogodbi št. 1-S-R/2022 z dne 6. 9. 2022 in pripadajočih

aneksov št. 1-5, iz katere bodo razvidne vse posamezne dobavljene in zaračunane postavke

-       Izpolnjene popise iz razpisne dokumentacije, kjer bo razvidno predvsem: projektirana oprema, tipska

oprema, kovinska oprema, označevalna grafika in dekor.

Z zahtevanimi informacijami se je želel seznaniti v obliki fotokopije.

(2)            Organ je z odločbo št. 087-2/2026/0 749/515-MP z dne 7. 7. 2026 (dalje izpodbijana odločba) zahtevo prosilca v celoti zavrnil. V obrazložitvi je med drugim navedel, da z zahtevanimi informacijami razpolaga, da se te nahajajo v materializirani obliki in da izvirajo iz njegovega delovnega področja. Pogoji za informacijo javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ so tako izpolnjeni. Je pa organ pri pregledu zahtevanih dokumentov ugotovil, da gre za informacije družbe………….., zato je to družbo pozval k stranski udeležbi v postopku (dalje stranska udeleženka). Ta je v postopku navedla, da predstavlja dokumentacija, ki jo zahteva prosilec, njeno poslovno skrivnost, za kar je v postopku predložila sklep. Iz njega izhaja, da so kot poslovna skrivnost varovan vsi podatki o vrsti, predmetu, količini in vrednosti del, ki jih bodo opravili posamezni partnerji oziroma podizvajalci, kar vključuje podatke, ki jih zahteva prosilec, prav tako pa označuje kot poslovno skrivnost tudi končni obračun ter vse podatke o specifikaciji izvedenih del, izpolnjenih popisov, dobavljene opreme po pogodbi, ki jo navaja prosilec. Organ dalje citira in povzema določbe glede poslovne skrivnosti, kot jo ureja 2. člen Zakona o poslovni skrivnosti in navaja, da ker ga je stranska udeleženka obvestila, da je vse zahtevane dokumente označila kot poslovno skrivnost, je organ zahtevo prosilca v celoti zavrnil.

(3)            Dne 14. 7. 2026 je organ prejel pritožbo prosilca zoper izpodbijano odločbo. Ne strinja se z zavrnitvijo zahteve in med drugim opozarja, da gre za podatke, ki so v drugem odstavku 35. člena ZJN3 določeni kot javni ter da organ ni konkretno presojal obstoja poslovne skrivnosti po 2. členu ZPosS ter se ni opredelil do zahtevanih dokumentov. Prav tako je organ spregledal, da gre za podatke o porabi javnih sredstev, ki so javni. Predlaga, da IP njegovi pritožbi ugodi.

(4)            Organ je z vloženo pritožbo seznani stranskega udeleženca. Dne 10. 8. 2026 je organ pritožbo prosilca posredoval IP v obravnavo.

Pritožba je utemeljena.

(5)            IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan izpodbijano odločbo preizkusiti v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(6)            V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ podvržen določbam ZDIJZ in da zahtevane informacije sodijo v delovno področje organa. Sporno pa je vprašanje, ali je organ utemeljeno v celoti zavrnil zahtevo prosilca. IP primarno ugotavlja, da so utemeljene pritožbene navedbe prosilca, da se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti. Organ niti v izreku niti v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni navedel zahtevanih dokumentov na način, da bi jih bilo mogoče enoznačno identificirati, temveč je le povzel zahtevo prosilca z dne 21. 5. 2026, dopolnjeno dne 9. 6. 2026. Iz izpodbijane odločbe ne izhaja, kakšen ugotovitveni in dokazni postopek je organ sploh izvedel, da bi ugotovil, kateri dokumenti v zvezi z zahtevo prosilca pri njem obstajajo, saj se v postopku ni opredelil do vsakega izmed zahtevanih dokumentov. Ker se organ ni konkretno opredelil do zahtevanih dokumentov, se posledično tudi ni konkretno opredelil do izjem od prostega dostopa po 5.a členu in prvem odstavku 6. člena ZDIJZ pri posameznih zahtevanih dokumentih, ter se tudi ni konkretno opredelil do delnega dostopa. Organ je torej nepopolno ugotovil relevantna dejstva, ki bi jih glede na načela in določbe ZUP moral, poleg tega se v obrazložitvi ni konkretno opredelil do vseh vprašanj, do katerih bi se pri odločanju na podlagi ZDIJZ moral, kar je podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju te odločbe. Ob tako skopih ugotovitvah organa in ob pomanjkanju podrobnejše obrazložitve ugotovljenega dejanskega stanja, izpodbijana odločba ne omogoča preizkusa zatrjevanih dejstev, zato se je ne da preizkusiti. Izpodbijane odločbe se tako ne da preizkusiti, zaradi česar je prišlo do bistvene kršitve postopka na prvi stopnji (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP).

(7)            Kadar organ druge stopnje ugotovi, da je v postopku prišlo do bistvenih kršitev pravil postopka, ali da je organ zmotno oz. nepopolno ugotovil dejansko stanje, na podlagi prvega odstavka 251. člena ZUP dopolni postopek in odpravi omenjene pomanjkljivosti bodisi sam bodisi po organu prve stopnje ali pa po zaprošenem organu. Če organ druge stopnje spozna, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil organ prve stopnje, na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP odpravi odločbo prve stopnje s svojo odločbo in vrne zadevo organu prve stopnje v ponovni postopek. V takem primeru je organ druge stopnje dolžan s svojo odločbo opozoriti organ prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek, organ prve stopnje pa mora ravnati po tej odločbi.

(8)            Organ nedvomno najbolje pozna zadevno področje ter razpolaga s potrebnimi informacijami (npr. ali so zahtevani podatki nastali v okviru pogodbe, ki je bila sklenjena po ZJN3, ali je organ blago, ki je bilo predmet pogodbe, financiral iz proračuna organa, torej iz javnih sredstev,..), zato je organ tisti, ki lahko ustrezno in popolno obrazloži vse razloge o odločilnih dejstvih za izdajo zakonite in pravilne odločbe v tej zadevi. Zato IP v konkretnem primeru ocenjuje, da bo nedvomno hitreje in bolj ekonomično, če bo pomanjkljivosti postopka odpravil organ prve stopnje. IP je zato pritožbi prosilca ugodil in na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP izpodbijano odločbo odpravil ter zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje.

Organ je v ponovnem postopku dolžan upoštevati naslednja navodila, v čem je treba dopolniti postopek:

Glede vprašanja, ali zahtevane informacije javnega značaja obstajajo

(9)            V ponovnem postopku mora organ primarno ugotoviti in v odločbi navesti (identificirati dokumente s številkami in/ali datumi, naslovi, ipd.), katere konkretne dokumente bo presojal in nato za vsakega posebej ugotavljati, ali predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja.

Glede obrazložitve izjem od prostega dostopa

(10)         Kot že rečeno, je IP ugotovil tudi pomanjkljivosti glede obrazložitve izpodbijane odločbe. Organ je namreč le pavšalno zatrjeval obstoj izjeme od prostega dostopa po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ne da bi konkretno presojal obstoj vseh zakonskih pogojev za poslovno skrivnost po 2. členu Zakona o poslovni skrivnosti in ne da bi se opredelil glede vprašanja, ali so morda podani razlogi iz tretjega odstavka tega člena, ki določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne, ali informacije o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev.

(11)         Zaradi učinkovitejšega vodenja ponovnega postopka IP ob tem poudarja, da mora organ v primeru sklicevanja na poslovno skrivnost za vsak obravnavani dokument posebej konkretno izkazati izpolnjevanje vseh pogojev, ki so določeni v 2. členu ZPosS. Nikakor ni dovolj zgolj zatrjevanje, da se je poslovni subjekt (stranski udeleženec) skliceval na poslovno skrivnost in da ne dovoli razkritja. 2. člen ZPosS določa, da predstavlja poslovna skrivnost strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije, ki izpolnjuje naslednje zahteve:

- je skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij;

- ima tržno vrednost;

- imetnik poslovne skrivnosti je v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost.

Domneva se, da je zahteva iz tretje alineje prejšnjega odstavka izpolnjena, če je imetnik poslovne skrivnosti informacijo določil kot poslovno skrivnost v pisni obliki in s tem seznanil vse osebe, ki prihajajo v stik ali se seznanijo s to informacijo, zlasti družbenike, delavce, člane organov družbe in druge osebe.

(12)         Poslovna skrivnost so le tisti podatki, pri katerih so vse tri zgoraj naštete zahteve kumulativno izpolnjene, na strani organa pa je, da jih izkaže, ob dejstvu, da je dokazno breme glede obstoja poslovne skrivnosti primarno na subjektu, čigar poslovno skrivnost se varuje (npr. stranski udeleženec se mora konkretno opredeliti do dejanske ali potencialne škode, ki bi mu nastala z razkritjem konkretnega strokovnega znanja, izkušenj ali poslovnih informacij). IP na tem mestu opozarja, da mora organ, skladno s 44. členom ZUP, ves čas med postopkom po uradni dolžnosti skrbeti za to, da so v postopku udeleženi vsi, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločba. Organ mora v skladu z načelom kontradiktornosti prosilcu omogočiti, da se seznani z izjavami stranskega udeleženca še pred izdajo odločbe in mu torej dati možnost, da se do njih opredeli. Če se stranski udeleženec sklicuje na obstoj izjem po ZDIJZ, to seveda ne pomeni, da mu mora organ brezpogojno slediti oz. da je k temu »absolutno« zavezan, temveč je njegova dolžnost, da sam oceni, ali zahtevani podatki dejansko predstavljajo zatrjevano izjemo.

(13)         V zvezi z utemeljevanjem obstoja poslovne skrivnosti v ponovnem postopku IP še opozarja, da nikakor ni dovolj zgolj sklicevanje, kot izhaja iz navedb stranskega udeleženca, da je družba te podatke označila kot poslovno skrivnost s pisnim sklepom. Poleg pisne odredbe (drugi odstavek 2. člena Zakona o poslovni skrivnosti), morata biti za poslovno skrivnost izpolnjena tudi preostala dva kriterija (prva in druga alineja prvega odstavka 2. člena ZPoSS), do česar se mora organ opredeliti v ugotovitvenem postopku.

(14)         Ob morebitni ugotovitvi obstoja izjeme poslovne skrivnosti je nadalje dolžnost organa, da preizkusi, ali gre za podatke, ki so po zakonu javni, ali informacije o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev, ker teh podatkov skladno s tretjim odstavkom 2. člena ZPosS ni mogoče določiti za poslovno skrivnost. Organ mora v ponovljenem postopku tako upoštevati določbe področne zakonodaje (npr. ZJN3) ter določilo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki govori o tem, da so podatki o porabi javnih sredstev javni. Ker je ta del obrazložitve v izpodbijani odločbi izostal, IP opozarja tudi na obširno upravno in sodno prakso s tem v zvezi. Poleg številnih odločb IP[1] (npr. glej odločbe št. 090-318/2023 z dne 6. 11. 2023, 090-409/2024/6 z dne 28. 11. 2024, št. 090-343/2023/6 z dne 27. 12. 2023, 090-206/2019/32 z dne 23. 6. 2023,..), velja opozoriti tudi na sodbe Upravnega sodišča s tem v zvezi v bistveno podobnih zadevah (sodbe Upravnega sodišča št. IV U 77-2020-62 z dne 10. 3. 2023, št. II U 374/2018-23 z dne 4. 9. 2019, št. IU 1647/2017-29 z dne 6. 3. 2019, št. IU 1228/2016-16 z dne 17. 10. 2028,..).[2]

Glede pravila delnega dostopa

(15)         Če bo organ ugotovil, da zahtevani dokumenti vsebujejo informacije, ki pomenijo katero izmed izjem od prostega dostopa, mora nadalje presojati, ali je mogoče prosilcu omogočiti delni dostop. IP poudarja, da morajo biti izjeme od prostega dostopa utemeljene in uporabljene le v tistem delu dokumenta, ki posamično izjemo tudi dejansko vsebuje, saj se organ na obstoj izjeme ne more sklicevati kar s splošno trditvijo, da zahtevani dokument vsebuje izjemo in na tej podlagi prosilcu dostop do zahtevanega dokumenta zavrniti v celoti. Zahteva prosilca pa je bila zavrnjena v celoti, s pavšalno navedbo organa, da so vsi zahtevani dokumenti v celoti poslovna skrivnost. V skladu s 7. členom ZDIJZ mora organ v ponovnem postopku, če je to mogoče, prosilcu omogočiti vsaj delni dostop do zahtevanih dokumentov, razen če to po kriterijih 19. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/2016) sploh ne bi bilo izvedljivo.

Vsebina izreka odločbe

(16)         Na podlagi tako izvedenega ugotovitvenega postopka bo organ v ponovnem postopku lahko določno opredelil izrek odločbe (213. člen ZUP). V skladu s prvim odstavkom 213. člena ZUP se v izreku odločbe odloči o predmetu postopka in o vseh zahtevkih strank. Izrek je najpomembnejši del odločbe, ker med vsemi sestavnimi deli edini pridobi status dokončnosti, pravnomočnosti in izvršljivosti. Po sodbi Vrhovnega sodišča RS št. U 1549/93-5 postane pravnomočen le izrek odločbe in le-ta ima pravne učinke vse dotlej, dokler ni na zakonit način odločba odpravljena ali razveljavljena. V skladu s šestim odstavkom 213. člena ZUP mora biti izrek kratek in določen (jasen oz. nedvoumen). V postopku po ZDIJZ to pomeni, da mora biti v izreku odločbe odločeno o vseh zahtevkih stranke, poleg tega pa morajo biti posamično navedeni konkretni dokumenti, ki so bili predmet presoje in niso dostopni, ker predstavljajo izjemo po ZDIJZ, oziroma v katerem delu se prekrijejo informacije, ki predstavljajo izjemo (npr. v dokumentu A se prekrije podatek o… in podobno). Takšen izrek omogoča določljivost in izvršljivost, ki zadosti zakonskim normam in pravni varnosti, do katere je prosilec upravičen. Ker postane pravnomočen oziroma dokončen in izvršljiv le izrek, mora biti ta jasen, razumljiv in določen. V izreku je treba navesti tudi obliko, v kateri bo prosilcu posredovana zahtevana informacija javnega značaja.

Sklepno

(17)         IP je na podlagi vseh navedenih argumentov in pravnih podlag ugodil pritožbi prosilca ter izpodbijano odločbo organa, na podlagi prvega in tretjega odstavka 251. člena ZDIJZ, odpravil in zadevo vrnil organu v ponovni postopek, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(18)         Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (kot to izhaja iz 3. točke izreka te odločbe).

(19)         Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.

Informacijski pooblaščenec:  

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.         

namestnica pooblaščenke

[1] Vse dostopne na spletni strani IP, iskalnik po odločbah.

[2] Vse dostopne na spletni strani IP,

https://www.ip-rs.si/informacije-javnega-zna%C4%8Daja/sodbe-upravnega-sodi%C5%A1%C4%8Da