prosilec - Univerza v Mariboru

POVZETEK:

Prosilec je svojo zahtevo vezal na točno določeno fizično osebo, zato je organ izdal zavrnilo odločbo, pri tem pa se skliceval na izjemo varstva osebnih podatkov. IP je v pritožbenem postopku pritrdil odločitvi organa in pritožbo prosilca, kot neutemeljeno, zavrnil. 
 

ODLOČBA:

Številka: 090-297/2023/4

Datum: 24. 10. 2023

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, v nad. IP, na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (v nad. ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (v nad. ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nad. ZUP), o pritožbi …. (v nad. prosilec), z dne 11. 9. 2023, zoper odločbo Univerze v Mariboru, Slomškov trg 15, 2000 Maribor (v nad. organ), št. 087-6/2023/O 1006/515-MP z dne 28. 8. 2023, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, izdaja naslednjo

O D L O Č B O

1. Pritožba prosilca z dne 11. 9. 2023 zoper odločbo Univerze v Mariboru, št. 087-6/2023/O 1006/515-MP z dne 28. 8. 2023, se zavrne.

2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je dne 31. 7. 2023 na organ naslovil popolno zahtevo za posredovanje sledečih podatkov/informacij:

-       Datum vpisa …. na doktorski študij na Univerzi v Mariboru;

-       Časovno obdobje, v katerem je …. obiskovala Univerzo v Mariboru zaradi priprave doktorske disertacije;

-       Naziv fakultete Univerze v Mariboru in laboratorija fakultete, kjer je ….opravljala raziskave za pripravo doktorske disertacije;

-       Ime in priimek vodje laboratorija, kjer je dr. …. opravljala raziskave med pripravo doktorske disertacije;

-       Datum zagovora doktorske disertacije …..

Zahtevane podatke in morebitno odločbo želi prosilec prejeti po elektronski pošti, na naslov …

Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo, št. 087-6/2023/O 1006/515-MP z dne 28. 8. 2023, s katero je zahtevo v celoti zavrnil s sklicevanjem na 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ - varstvo osebnih podatkov.

Zoper odločbo organa je prosilec dne 11. 9. 2023 vložil pritožbo, v kateri navaja sledeče:

-       Datum vpisa … na doktorski študij na Univerzi v Mariboru, katere doktorat je javno dostopen, je javni podatek.

-       Časovno obdobje, v katerem je … obiskovala Univerzo v Maribor, zaradi priprave doktorske disertacije, ki je javno dostopna, je informacija javnega značaja.

-       Naziv fakultete Univerze v Maribor in laboratorija fakultete, kjer je …. opravljala raziskave pri pripravi svoje doktorske disertacije, je informacija javnega značaja, ker javno dostopna disertacija predstavlja podatke, ki so nastali kot rezultat dela v laboratoriju. Navsezadnje vsaka objavljena medicinska študija vedno vsebuje ime laboratorija, kjer je bila opravljena.

-       Ime in priimek vodje laboratorija, kjer je … opravljala raziskave med pripravo doktorske disertacije, je informacija javnega značaja, ker laboratorij na fakulteti vodi oseba, katere ime in priimek ni tajen.

-       Datum zagovora doktorske disertacije …. je informacija javnega značaja, ker javnosti pove, kdaj je bila ta dejansko zagovarjana. To še toliko bolj, ker je moral biti datum zagovora javno objavljen.

Po mnenju prosilca tako nobeden od zahtevanih podatkov ne predstavlja t.i. varovanega osebnega podatka.

IP je dne 25. 9. 2023 prejel dopis organa, št. 087-6/2023/4/515-MP z dne 20. 9. 2023, s katerim mu je ta, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil pritožbo prosilca v pristojno reševanje.

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Kot že zgoraj navedeno, je prosilec od organa zahteval posredovanje dokumentacije, ki se nanaša na točno določenega posameznika – fizično osebo, pri čemer je organ njegovo zahtevo zavrnil zaradi varstva osebnih podatkov (3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ).

ZDIJZ v 3. točki prvega odstavka 6. člena določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Splošna uredba o varstvu podatkov, ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, v 4. členu, pododstavek (1), določa, da je osebni podatek katera koli informacija v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljnjem besedilu: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Splošna uredba o varstvu podatkov v 86. členu nadalje določa, da javni organi oz. javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po 4. členu, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, zato je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 6. členu Splošne uredbe o varstvu podatkov. IP je zato v nadaljevanju ugotavljal, ali je za obdelavo osebnih podatkov v obravnavani zadevi podana ustrezna pravna podlaga, kot jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku 6. člena. Na to pravno podlago se v prvem odstavku 6. člena sklicuje tudi Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2).

V skladu z definicijo obdelave osebnih podatkov razkritje in dajanje osebnih podatkov na razpolago izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov, ZDIJZ sam po sebi pa ne daje organom pravne podlage, da razkrivajo oz. dajejo na razpolago osebne podatke posameznikov, s katerimi razpolagajo zaradi izvrševanja svojih zakonitih pristojnosti (glej na primer odločbo IP št. 090-118/2011/4, z dne 22. 7. 2011, in smiselno sodbo Upravnega sodišča RS, št. I U 1588-2012-20 z dne 19. 2. 2014). Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, na primer tudi podatke o porabi javnih sredstev (2. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ); ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega interesa javnosti (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ); pod določenimi pogoji pa je varovane osebne podatke v skladu s 7. členom ZDIJZ mogoče izločiti iz dokumentov in prosilca seznaniti s preostalimi deli dokumentov (t. i. institut delnega dostopa).

Glede na to, da je prosilec zahteval podatke z navedbo točno določene fizične osebe, za katero ne obstaja zakonska podlaga za razkritje v postopku po ZDIJZ, je IP v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ na prvi stopnji ravnal pravilno, ko je zavrnil dostop do zahtevanih dokumentov/podatkov, s sklicevanjem na izjemo iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP ugotavlja, da v konkretnem primeru tudi ne bi bilo mogoče uporabiti t. i. instituta delnega dostopa (7. člen ZDIJZ), saj glede na okoliščine konkretne zadeve, iz dokumentacije ne bi bilo mogoče izločiti ali prekriti vsebine osebnih podatkov, ne da bi bila s tem ogrožena njihova zaupnost. Dejstvo je namreč, da je prosilec zahteval dokumente z navedbo točno določene fizične osebe, zato se tudi s prekritjem osebnih podatkov na zahtevanih dokumentih ne bi moglo zagotoviti anonimnosti posameznika, na katerega se ti podatki nanašajo. Navedena odločitev je skladna s sodno prakso (npr. sodba Upravnega sodišča št. I U 1391/2013-27 z dne 11. 12. 2013, št. I U 1588/2012-20 z dne 19. 2. 2014 in št. I U 684/2014-24 z dne 27. 8. 2014).

Upoštevajoč definicijo osebnega podatka, prakso IP ter zgoraj navedeno prakso Upravnega sodišča RS, IP ugotavlja, da je bila odločitev organa v konkretnem primeru pravilna. V obravnavanem primeru IP ni našel pravne podlage za razkritje osebnih podatkov javnosti, zato je glede zahtevane dokumentacije podana izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, pritožba prosilca pa se, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljena zavrne, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Glede pritožbenih navedb prosilca IP v tem delu še pojasnjuje, da noben od zahtevanih podatkov ni prosto dostopen javnosti oz. ne predstavlja informacije javnega značaja, ker je vse zahtevane podatke prosilec vezal na točno določeno, poimensko navedeno fizično osebo, katere podatki pa so, kot izhaja iz že zgoraj navedenega, varovani oz. niso prosto dostopni javnost.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Tanja Švab, dipl.upr.ved.,

raziskovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka