prosilec - Univerza v Ljubljani

POVZETEK:

Prosilec je od organa želel prejeti dokumente v zvezi s spremembo 7. člena Pravilnika o prispevkih in vrednotenju stroškov na Univerzi v Ljubljani. Organ je prosilcu posredoval vse relevantne in razpoložljive dokumente, s katerimi razpolaga in so vezani na njegovo zahtevo. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da dodatni zahtevani dokumenti ne obstajajo, zato je pritožbo zavrnil kot neutemeljeno.

ODLOČBA:

Številka: 090-335/2021/2

Datum: 19. 11. 2021

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15 in 7/18; v nadaljnjem besedilu ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – UPB, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13 in 175/20 – ZIUOPDVE, v nadaljnjem besedilu ZUP), o pritožbi … (v nadaljnjem besedilu prosilec), z dne 11. 10. 2021, zoper odločbo Univerze v Ljubljani, Kongresni trg 12, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu organ), št. 074-2/2021-3 z dne 8. 10. 2021, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilca z dne 11. 10. 2021 zoper odločbo Univerze v Ljubljani, št. 074-2/2021-3 z dne 8. 10. 2021, se zavrne.

2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je 10. 9. 2021 na organ naslovil zahtevo za dostop do zapisnika 5. seje Upravnega odbora Univerze v Ljubljani z dne 25. 1. 2018. V zahtevi je pojasnil, da ga na splošno zanimajo vsi dokumenti, ki se navezujejo na 7. člen (pogoji plačila šolnin) Pravilnika o prispevkih in vrednotenju stroškov na Univerzi v Ljubljani – kako je bil sprejet in kakšna je pravna podlaga. Zahtevane dokumente je želel prejeti po elektronski pošti. Po telefonskem pogovoru z organom je 13. 9. 2021 na organ naslovil dopolnitev zahteve glede namena pridobitve informacij javnega značaja. Zapisal je, da dokumente potrebuje za pripravo krajšega sestavka glede primerjalne ureditve področja šolnin, ki ga bo zaradi sproženega sodnega spora poslal sodišču. Zahtevo je dopolnil tudi glede potrebnih dokumentov in zapisal, da ga iz zahtevanega zapisnika 5. seje UO UL z dne 25. 1. 2018 zanima zgolj odlomek, ki se navezuje na obravnavo in sprejetje pravilnika. Svojo prošnjo je označil kot obširno, vendar dodal, da ga zanimajo samo odlomki dokumentov, ki obravnavajo pravico do višine šolnine, kot je veljala ob vpisu, ter kako jo organi Univerze v Ljubljani dojemajo v odnosu do pravic študentov po Zakonu o visokem šolstvu. Tako je navedel, da ga zanimajo še sledeči dokumenti:

• zapisniki Komisije za cenike v točkah, ki obravnavajo 7. člen (Pogoji plačila šolnin) pravilnika,
• zapisnike Komisije za spremljanje izvajanja pravilnika, če obravnavajo 7. člen (Pogoji plačila šolnin) pravilnika,
• katerikoli dokumenti Univerze v Ljubljani, ki bi mu pomagali razjasniti zadevo (vsebujejo predloge ali razpravo) glede 7. člena (Pogoji plačila šolnin) pravilnika; dodal je, da ga zanima, kako je Upravni odbor razumel pravno podlago za navedeni člen in kaj je bil razlog za spremembo pravilnika v študijskem letu 2018/2019,
• pritožbe ali druge vloge, kjer so organi Univerze v Ljubljani obravnavali področje spremembe višine šolnine med tekom študijskega programa.

Organ je z odločbo, št. 074-2/2021-3 z dne 8. 10. 2021, zahtevi prosilca delno ugodil (1. točka izreka) ter mu posredoval: 5. točko zapisnika 5. seje Upravnega odbora Univerze v Ljubljani z dne 25. 1. 2018, skupaj z gradivom k tej točki; povezavo do Pravilnika o prispevkih in vrednotenju stroškov na Univerzi v Ljubljani z dne 25. 1. 2018 https://www.uni-lj.si/studij/cenik-storitev/arhiv/; zapisnik Komisije za cenike z dne 18. 9. 2017 v delu 2. točke (Ad 2), kjer obravnava 7. točko Pravilnika o prispevkih in vrednotenju stroškov Univerze v Ljubljani; zapisnik Komisije za cenike z dne 18. 1. 2018, v delu 3. točke (Ad 3), kjer obravnava Pravilnik o prispevkih in vrednotenju stroškov Univerze v Ljubljani, skupaj s predlogom pravilnika. V preostalem delu je zahtevo zavrnil zaradi neobstoja dokumentov (2. točka izreka). Odločil je še, da v postopku niso nastali posebni stroški (3. točka izreka). Organ je torej ugotovil, da v zvezi z zahtevo razpolaga z zapisnikom 5. seje UO UL z dne 25. 1. 2018, zapisnikom Komisije za cenike z dne 18. 9. 2017 ter zapisnikom Komisije za cenike z dne 18. 1. 2018. Ker je prosilec v dopolnitvi zahteve zelo natančno opredelil vsebino zahtevanih dokumentov, se je organ osredotočil zgolj na tiste dele zapisnikov, ki so bili glede na zahtevo prosilca določljivi. Zato je postopek vodil in presojal obstoj dokumentov in morebitnih izjem zgolj v obsegu zahteve prosilca. Ugotovil je, da so osebni podatki posameznikov, navedeni v posredovanih dokumentih, podatki, ki se nanašajo na javne uslužbence, ki so v Komisiji za cenike in UO UL delovali v okviru svojih delovnih obveznosti, zato niso varovani. Organ je ugotovil, da ne razpolaga z morebitnimi drugimi dokumenti, ki jih je prosilec navedel v dopolnitvi zahteve: zapisniki »Komisije za spremljanje izvajanja Pravilnika o prispevkih«; drugimi dokumenti UL, ki bi prosilcu pomagali razjasniti zadevo glede 7. člena (Pogoji plačila šolnin) pravilnika z zapisom razumevanja pravne podlage 7. člena pravilnika in kaj je bil razlog za spremembo pravilnika v študijskem letu 2018/2019; pritožbe ali druge vloge, kjer so organi UL obravnavali področje spremembe višine šolnine med tekom študijskega leta. Pojasnil je, da skladno z določbami pravilnika in na podlagi 64. člena Statuta UL, UO UL na predlog članic in Komisije za cenik UO UL sprejme cenik UL. Poslovnik za delo UO UL z dne 14. 12. 2017 v 25. členu določa Stalne komisije UO UL in njihove naloge. Enako določilo vsebuje tudi Poslovnik za delo UO UL z dne 28. 5. 2020. Organ je še pojasnil, da pritožbe, ki se obravnavajo v okviru Uprave UL (rektorat), obravnava Komisija za pritožbe študentov UL, skladno s 57. in 110. členom Statuta UL. V časovnem obdobju, ki ga je navedel prosilec, komisija ni obravnavala pritožb, ki bi se navezovale na področje spremembe višine šolnin. Organ je navedel, da to velja le za Upravo UL, s podatki o tem, kako je z morebitnimi pritožbami na posamezni članici UL, organ ne razpolaga.

Prosilec je 11. 10. 2021 zoper odločbo organa, št. 074-2/2021-3 z dne 8. 10. 2021 (v nadaljnjem besedilu izpodbijana odločba), vložil pritožbo zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja in absolutno bistvene kršitve pravil upravnega postopka. Prosilec se je pritožil, da je odločitev organa, da se mu posreduje sklep Komisije za cenike z dne 18. 9. 2017, kjer je komisija obravnavala spremembo 7. člena Pravilnika o prispevkih in vrednotenju stroškov Univerze v Ljubljani za študijsko leto 2017/2018, napačna. Posredovani dokument namreč nima nobene vsebinske zveze s 7. členom pravilnika za študijsko leto 2018/2019, saj se je pravilnik v vmesnem času bistveno spremenil. Prosilec je organu očital, da je zgrešil bistvo njegove zahteve, ki je, da ga je zanimal le postopek sprejemanja in argumentacije 7. člena pravilnika, kot velja od vključno študijskega leta 2018/2019 naprej. S tem ko je organ prosilcu poslal nerelevanten dokument in s tem misleč, da je ugodil pritožnikovi zahtevi, je preuranjeno zaključil postopek. Prosilec je menil, da do takšne situacije ne bi prišlo, če bi organ v skladu z načelom zaslišanja stranke prosilcu omogočil, da se pred končno odločitvijo izjavi glede poteka postopka in poda komentar na potek postopka. Prosilec je pritožbenemu organu predlagal, da preišče vse dokumente, ki zadevajo sprejemanje pravilnika za študijsko leto 2018/2019, in organu naloži njihovo posredovanje prosilcu, vključno z vsemi komentarji, predlogi in pripombami.

Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP z dopisom, št. 074-2/2021-7 z dne 19. 10. 2021, odstopil v reševanje IP kot neutemeljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. V dopisu je odgovoril na pritožbene navedbe glede posredovanja nerelevantnega dokumenta in nezaslišanja prosilca. Poudaril je, da je organ pritožniku dal na razpolago vse relevantne in razpoložljive dokumente, s katerimi razpolaga in so vezani na njegovo zahtevo z dne 13. 9. 2021.

Pritožba ni utemeljena.

IP je pritožbo prosilca kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilec izpodbijal, in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

Predmet tega pritožbenega postopka je vprašanje, ali je organ prosilcu posredoval vse zahtevane dokumente, s katerimi razpolaga, saj iz pritožbenih navedb izhaja, da prosilec dvomi, da je prejel vse zahtevane dokumente. IP je ugotavljal, ali je prosilec dobil vse zahtevane dokumente, ki se navezujejo na 7. člen (pogoji plačila šolnin) Pravilnika o prispevkih in vrednotenju stroškov na Univerzi v Ljubljani – kako je bil sprejet in kakšna je pravna podlaga, in sicer za dokumente, ki zadevajo sprejemanje pravilnika za študijsko leto 2018/2019, kot je prosilec izrecno izpostavil v pritožbi.

Iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ izhaja, da ZDIJZ ureja postopek glede dostopa do informacij javnega značaja, s katerimi organi že razpolagajo, torej ki že obstajajo. Informacija javnega značaja je po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. ZDIJZ tako zagotavlja pravno varstvo le glede informacij, ki dejansko že obstajajo v materializirani obliki.

Organ je v presojo IP posredoval dokumente, za katere je menil, da so del prosilčeve zahteve (in jih je prosilcu tudi posredoval) ter dokumente, za katere je menil, da izkazujejo, da je prosilcu dal na razpolago vse relevantne in razpoložljive podatke. Ti dokumenti so:

• zapisnik 5. seje Upravnega odbora Univerze v Ljubljani z dne 25. 1. 2018,
• gradivo k 5. točki 5. seje Upravnega odbora Univerze v Ljubljani z dne 25. 1. 2018, tj. predlog Pravilnika o prispevkih in vrednotenju stroškov na Univerzi v Ljubljani,
• zapisnik konstitutivne seje Komisije za cenike z dne 18. 9. 2017,
• gradivo k 2. točki konstitutivne seje Komisije za cenike z dne 18. 9. 2017, tj. sprememba pravilnika, spremenjeni pravilnik z označenimi spremembami in čistopis pravilnika,
• zapisnik 1. redne seje Komisije za cenike z dne 25. 10. 2017,
• gradivo k 2. točki 1. redne seje Komisije za cenike z dne 25. 10. 2017, tj. predlog pravilnika z označenimi spremembami,
• zapisnik 2. redne seje komisije za cenike z dne 13. 12. 2017,
• gradivo k 2. točki 2. redne seje Komisije za cenike z dne 13. 12. 2017, tj. predlog pravilnika,
• zapisnik seje Komisije za cenike z dne 18. 1. 2018,
• Pravilnik o prispevkih in vrednotenju stroškov na Univerzi v Ljubljani, sprejet 25. 1. 2018 za študijsko leto 2018/2019, ki je javno dostopen tudi na https://www.uni-lj.si/studij/cenik-storitev/arhiv/,
• čistopis Poslovnika Upravnega odbora Univerze v Ljubljani z dne 14. 12. 2017.

Prosilčeva pritožba temelji na trditvi, da je organ preuranjeno zaključil postopek, saj prosilcu ni omogočil izjaviti se glede poteka postopka in podati komentar na potek postopka. Kot je zatrdil prosilec, je organ zgrešil bistvo njegove zahteve in mu je zato posredoval nerelevanten dokument, tj. zapisnik Komisije za cenike z dne 18. 9. 2017. Organ je v dopisu z dne 19. 10. 2021 odgovoril na pritožbeno navedbo o posredovanju nerelevantnega dokumenta. Pojasnil je, da je prosilcu posredoval relevantne podatke, ki se navezujejo na spremembe pravilnika, veljavnega v letu 2017/2018. Med drugim je organ, kot je sam pojasnil, prosilcu posredoval tudi podatke za veljavnost v naslednjem študijskem letu, torej v letu 2018/2019. Po pregledu poslane dokumentacije, je IP ugotovil, da je organ prosilcu resnično posredoval vse relevantne dokumente in da je poleg zapisnikov posredoval tudi posamezna gradiva. Med posredovanimi dokumenti je bil tako zapisnik 5. seje Upravnega odbora Univerze v Ljubljani z dne 25. 1. 2018 (v točki 5), kjer se je potrjevala sprememba pravilnika; predlog Pravilnika o prispevkih in vrednotenju stroškov na Univerzi v Ljubljani; zapisnik seje Komisija za cenik z dne 18. 1. 2018, kjer se je obravnavala sprememba pravilnika, ter sprejet pravilnik (vse za veljavnost za študijsko leto 2018/2019). Prosilec je torej prejel vse zahtevane dokumente, s katerimi organ razpolaga. Na drugačno odločitev ne more vplivati niti pritožbena navedba, da eden od posredovanih dokumentov, tj. zapisnik seje Komisije za cenike z dne 18. 9. 2017, ni bil predmet njegove zahteve. Prosilec se pri svojem prepričanju o obstoju dodatnih dokumentov ne sklicuje na nobeno relevantno ali preverljivo dejstvo, pritožbena navedba, da je organ zgrešil bistvo prosilčeve zahteve, ker mu je posredoval nerelevanten dokument, pa tudi ne utrjuje prepričanja, da bi morali obstajati še dodatni zahtevani dokumenti.

Pravilnik o prispevkih in vrednotenju stroškov na Univerzi v Ljubljani v 2. členu določa, da Pravilnik in Cenik sprejme UO UL najkasneje do 1. februarja  za naslednje študijsko leto. Tako je organ IP posredoval tudi zapisnike (skupaj z obravnavanim gradivom) sej Komisije za cenike, na katerih je bila na dnevnem redu točka »Spremembe in dopolnitve Pravilnika o prispevkih in vrednotenju stroškov na Univerzi v Ljubljani«. Gre za dva zapisnika, in sicer 1. redne seje z dne 25. 10. 2017 in 2. redne seje z dne 13. 12. 2017. Iz njiju je razvidno, da so se na seji sprejemali predlogi sprememb in dopolnitev pravilnika, vendar se po vsebini ti predlogi niso nanašali na spremembo 7. člena pravilnika. Tako iz pregleda vseh posredovanih dokumentov ni bilo razvidno, da bi morali nedvomno obstajati še dodatni dokumenti. Niti iz zapisnikov niti iz priloženega gradiva ni razvidno, da bi se predlogi ali prejete pripombe nanašale na dogovorjene rešitve 7. člena pravilnika, kar je eksplicitno izpostavil prosilec v pritožbi. Po pregledu teh dokumentov, je IP ugotovil, da noben ne vsebuje zahtevanih podatkov (vključno s komentarji, predlogi ali pripombami) glede spremembe 7. člena pravilnika.

Prav tako iz predložene dokumentacije ne izhaja noben sum, da bi organ razpolagal z zahtevanimi dokumenti, vendar jih prosilcu ne bi želel posredovati. Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij, zato IP organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokument, s katerim ne razpolaga ali da mu poda dodatna pojasnila glede neobstoja dokumenta. Da dotični dokumenti ne obstajajo, je IP sklepal na podlagi dodatnega vpogleda v vsebino samih zapisnikov kot tudi zadevne predpise. Tako npr. zapisniki Komisije za spremljanje izvajanja pravilnika ne morejo obstajati, saj so bile stalne komisije in njihove naloge določene v takrat veljavnem 25. členu Poslovnika Upravnega odbora Univerze v Ljubljani. Med njimi ni navedene komisije, je pa spremljanje pravilnosti izvajanja določb pravilnika naloga Komisije za cenike. Se je pa IP, kot že pojasnjeno, s pregledom zapisnikov preostalih sej Komisije za cenike, ki jih je organ posredoval IP v seznanitev, prepričal, da ne vsebujejo zahtevanih podatkov. Med vsemi pregledanimi dokumenti namreč ni dokumenta, ki bi ustrezal zahtevi prosilca, kar pomeni, da organ z zahtevanimi dokumenti resnično ne razpolaga.

Iz vsega navedenega je IP zaključil, da nima razlogov za sum, da organ z zahtevanim dokumentom razpolaga, vendar ga ne želi v celoti ali delno posredovati (drugi odstavek 10. člena ZInfP), pri čemer bi tvegal uvedbo postopka o prekršku po prvem odstavku 15. člena ZInfP.

Ob odstopu pritožbe je organ glede pritožbenih navedb o onemogočanju izjaviti se o poteku postopka pojasnil, da je bila zahteva prosilca popolnoma jasna in da je ravnal v skladu z določili ZDIJZ, ki zaslišanja prosilca ne predvidevajo. IP dodaja, da se izjava stranke nanaša le na dejstva in ne potek postopka, poleg tega pa je prosilec imel možnost svojo zahtevo dopolniti. V 1. točki drugega odstavka 17. člena ZDIJZ je določeno, da mora biti v zahtevi med drugim natančno opredeljena tudi informacija, s katero se želi prosilec seznaniti. Podrobneje in zelo natančno je prosilec svoj zahtevek dopolnil 13. 9. 2021, ki ni dopuščal nobenega dvoma, kaj je obseg njegove zahteve. Organ je na zahtevo vezan in ne sme odločati preko njene meje, kar velja tudi za drugostopenjski organ. Navedeno stališče je izpostavilo tudi Upravo sodišče v sodbah, št. I U 817/2015, št. I U 932/2015 (tč. 19 obrazložitve). IP se strinja z organom, da je bila opredelitev informacije, s katero se je prosilec želel seznaniti, zelo natančna, določljiva in jasna. IP ni ugotovil, da bi organ napačno razumel zahtevo prosilca, zato so tudi prosilčevi očitki o absolutno bistveni kršitvi pravil upravnega postopka neutemeljeni.

Ker IP ni imel razloga, da bi dvomil v navedbe organa, da dodatni zahtevani dokumenti ne obstajajo, je pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil (1. točka izreka te odločbe).

Posebni stroški v tem postopku niso nastali (2. točka izreka te odločbe). Ta odločba je skladno s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – UPB, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20 – ZFRO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Karolina Kušević, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka