prosilec - Univerza v Ljubljani

Številka: 090-243/2026/2

Datum:  2. 7. 2026

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 11. 5. 2026, zoper odločbo Univerze v Ljubljani, Kongresni trg 12, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ) št. 074-6/2026-9 z dne 22. 4. 2026, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, izdaja naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilca z dne 11. 5. 2026, zoper odločbo Univerze v Ljubljani št. 074-6/2026-9 z dne 22. 4. 2026, se zavrne.

2. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

(1)           Prosilec je skupaj z …, dne 16. 3. 2026, na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer je v elektronski obliki zahteval dostop do vseh informacij, ki se nanašajo na postopek priznavanja tujega izobraževanja (nostrifikacije) za …, ki se je vodil pred Pedagoško fakulteto in organom med leti 2002 in 2011. Zahteval je:

- celoten seznam oseb (ime, priimek in funkcija), ki so v katerikoli fazi postopka sodelovale pri pripravi mnenj, strokovnih podlag ali odločanju o enakovrednosti izobrazbe,

- zapisnike vseh sej, na katerih se je obravnavala vloga …,

- vso korespondenco med Ministrstvom za šolstvo in Pedagoško fakulteto glede tega primera

- obrazložitev metodologije, po katerih je bil 5-letni študij na Islamic Azad University ovrednoten s samo 143 KT, kljub predloženim dokazilom o pedagoški praksi in obsegu študija.

(2)           Organ je dne 22. 4. 2026 izdal odločbo št. 074-6/2026-9 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je zahtevo prosilca zavrnil zaradi neobstoja dokumentov. Ker organ z zahtevano dokumentacijo ne razpolaga, je zahtevo hkrati odstopil v reševanje Pedagoški fakulteti, Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije pa ne, saj iz zahteve izhaja, da je prosilec zahtevo naslovil tudi na samo ministrstvo. Prosilec je vložil pritožbo tudi zoper odstop zahteve, zaradi česar je organ v odločbi pojasnil, da se zahteva nanaša na priznanje že opravljenih študijskih obveznosti …. Organ vodi samo postopke priznavanja srednješolske izobrazbe za namen vpisa v prvi letnik prvostopenjskih in enovitih magistrskih programov. Postopke za priznavanje že opravljenih študijskih obveznosti vodijo na članicah, v konkretnem primeru na Pedagoški fakulteti. Organ je v obrazložitvi še navedel, da je ugotovil, da je postopek priznavanja študijskih obveznosti v obravnavani zadevi vodilo ministrstvo, univerza je prejela zahtevek za mnenje, ki ga je dne 20. 10. 2010 poslala Pedagoški fakulteti, ta pa je leta 2011 izdala dve mnenji. Izvirnika mnenj je fakulteta poslala ministrstvu, organu pa kopiji mnenj, ki sta bili uničeni v letih 2016/2017. O uničenju so bile članice obveščene z obvestilom z dne 28. 11. 2016. V obvestilu je navedeno, da bo gradivo, povezano s postopki priznavanja in nostrifikacije v tujini opravljenega izobraževanja, s katerim razpolaga organ, uničeno, članice pa to gradivo hranijo trajno, organ pa bo stranke napotil na članico, ki je vodila postopek, če bi se stranka obrnila na rektorat. V delu, v katerem je prosilec zahteval obrazložitev metodologije, je organ zahtevo zavrnil, saj bi to predstavljalo ustvarjanje novega dokumenta.

(3)            Prosilec je zoper izpodbijano odločbo dne 11. 5. 2026 vložil pritožbo. Navedel je, da je opravil vpogled v celoten upravni spis Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo št. 60121-548/2009 in ugotovil, da se v zadevi nahajajo predmetnik, dve kratki mnenji Pedagoške fakultete, administrativna dokumentacija in korespondenca s stranko. Iz spisa pa ne izhaja obstoj samostojne strokovne analize, primerjalnih tabel, zapisnikov strokovne presoje, delovnih gradiv komisije metodologija vrednotenja, zapisniki sej, seznami sodelujočih oseb, strokovne podlage oz. analize. To odpira vprašanje, katera konkretna dokumentacija naj bi pri organu obstajala in bila kasneje uničena. Ministrstvo je navedlo, da z zapisniki, seznami sodelujočih, strokovnimi podlagami in metodologijo vrednotenja, ne razpolaga. Prosilec predlaga, da IP od organa zahteva konkretno opredelitev, kateri dokumenti naj bi obstajali, kateri dokumenti naj bi bili uničeni, pod katerimi klasifikacijskimi oznakami so se vodili, katere številke spisov so se nanašale na predmetni postopek, kdaj je bilo gradivo izločeno, na podlagi katerega klasifikacijskega načrta, ali obstaja zapisnik o izločitvi oziroma uničenju, ali obstajajo evidence izločenega dokumentarnega gradiva, ali obstajajo metapodatki postopka.

(4)           Dne 2. 6. 2026 je organ pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, odstopil v reševanje IP.

Pritožba ni utemeljena.

(5)           IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan izpodbijano odločbo preizkusiti v delu, v katerem jo prosilka izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. 

(6)           Informacija javnega značaja je po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Kot izhaja iz določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oz. dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. 

(7)           Organi so dolžni omogočiti prosilcem dostop le do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvarjati novih dokumentov, zbirati informacij, pripravljati pojasnil, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi opr. št. III U 139/2021-19 z dne 13. 1. 2022, ko je zapisalo, da lahko organ kot informacijo javnega značaja prosilcu posreduje zgolj dokument v materializirani obliki, kot se hrani pri organu. Prav tako organi niso dolžni odgovarjati na vprašanja prosilcev, jim dajati pojasnil, raznih obrazložitev ali pripravljati analiz ali dokumentov pridobivati od drugih organov. Prosilec ima po ZDIJZ pravico zahtevati dokumente, s katerimi organi zavezanci že razpolagajo, ne prosilci ne IP pa nimajo po tem zakonu nikakršnega vzvoda, s katerim bi prisilili organ, da posebej, na zahtevo prosilca, ustvari določen dokument ali pridobi dokument, s katerim ne razpolaga.

(8)           Ob pregledu pritožbene dokumentacije je IP ugotovil, da je organ zahtevo zavrnil zaradi neobstoja dokumentov in prosilcu pojasnil razloge, zakaj in kdo vse je vodil postopek, prosilec pa je določene dokumente pridobil tudi od drugih organov. Prosilec v pritožbenem postopku zahteva opredelitev o tem, kateri dokumenti naj bi obstajali, kateri so bili uničeni, pod katerimi klasifikacijskimi oznakami so se vodili, katere številke spisov so se nanašale na predmetni postopek, kdaj je bilo gradivo izločeno, na podlagi katerega klasifikacijskega načrta, ali obstaja zapisnik o izločitvi oziroma uničenju, ali obstajajo evidence izločenega dokumentarnega gradiva, ali obstajajo metapodatki postopka. IP ugotavlja, da se pritožba prosilca nanaša na dokumente, ki niso bili predmet njegove zahteve, ampak na dokumentacijo o uničenju teh dokumentov in na podatke iz uničenih dokumentov. 

(9)           Prosilec v pritožbi zahteve ne more razširiti oz. vsebinsko spremeniti, kar izhaja iz 133. čl. ZUP, ki določa, da ko je postopek uveden, lahko stranka do izdaje odločbe na prvi stopnji razširi ali spremeni postavljeni zahtevek ne glede na to, ali ima razširjeni oziroma spremenjeni zahtevek isto pravno podlago ali ne, če se tak zahtevek opira na iste bistvene sestavine dejanskega stanja in, če je organ pristojen za njegovo reševanje. Povedano drugače, prosilec se v pritožbi ne more pritožiti glede dokumentov, ki jih v zahtevi ni zahteval. Tudi IP kot pritožbeni organ je v pritožbenem postopku namreč vezan na zahtevo prosilca, saj je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Vsebina zahtevka, ki ni bila predmet izpodbijane odločbe in o kateri organ na prvi stopnji sploh ni odločal (ker prosilec tega ni zahteval), tako tudi ne more biti predmet presoje IP kot pritožbenega organa. Prosilec lahko s pritožbo zahtevek zoži, ne more pa ga razširiti oziroma vsebinsko spremeniti. IP v pritožbenem postopku tudi ni pristojen da bi ugotavljal kateri dokumenti, ki ne obstajajo več, so obstajali in pod katerimi zadevami so se vodili, saj IP v postopku presoja le obstoječo dokumentacijo, s katero organ ob vložitvi zahteve razpolaga in je bila predmet zahteve prosilca, v postopku pa je bilo ugotovljeno, da organ z dokumentacijo ne razpolaga več, saj jo je uničil, hranijo pa jo članice univerze. Organ ni dolžan pojasnjevati, katerih dokumentov nima, če bi moral s tem ustvariti novo informacijo, je pa dolžan omogočiti dostop do obstoječih evidenc, iz katerih je razvidno, kateri dokumenti so obstajali, pod katerimi klasifikacijskimi številkami so se vodili in kaj se je z njimi zgodilo, če s takšnimi evidencami razpolaga, vendar kot že ugotovljeno, tovrstna dokumentacija ni bila predmet zahteve prosilca, zato obstoj tovrstne dokumentacije ni predmet tega pritožbenega postopka.

(10)        Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, odgovarjati na vprašanja, pojasnjevati navedb, zbirati informacij, opravljati raziskav, pridobiti dokumentov od drugih organov ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, zato v skladu z načelom zakonitosti, IP organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga.

(11)        IP v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja tudi nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti, ki jih zahteva prosilec in ali bi glede na svoje pristojnosti, z zahtevanimi dokumenti moral razpolagati. 

(12)        IP je ugotovil, da organ z zahtevanimi podatki, kot jih je prosilec navedel v svoji zahtevi z dne  16. 3. 2026, ne razpolaga, zaradi česar je bila odločitev organa o zavrnitvi dostopa, utemeljena. Ob tem je IP vpogledal tudi v obvestilo organa z dne 28. 11. 2016, s katerim je organ članice obvestil, da ureja arhivsko gradivo, povezano s postopki priznavanja in nostrifikacije v tujini opravljenega izobraževanja in da bo tovrstno dokumentacijo uničil, da pa prosi, da članice gradivo hranijo kot arhivsko gradivo in da v primeru, če se bodo stranke obrnile na rektorat, jih bo ta napotil na članico, ki je vodila postopek. Glede na to, da je bila odločitev o uničenju dokumentacije sprejeta že pred desetletjem, IP nima razlogov, da bi dvomil v odločitev organa o neobstoju zahtevane dokumentacije pri organu, saj je ta skladna z vso predloženo dokumentacijo v pritožbenem postopku. Prav tako neobstoja dokumentacije ne izpodbija prosilec, temveč želi prejeti dodatno dokumentacijo in dodatna pojasnila, s čimer je svojo prvotno zahtevo razširil, razširjena zahteva pa ne more biti predmet pritožbenega postopka.

(13)        V skladu z navedenim je IP ugotovil, da je odločitev organa pravilna in zakonita, pritožba prosilca pa neutemeljena, zato je pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(14)        Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(15)        Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu: 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopusten upravni spor, ki se lahko sproži s tožbo pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, v roku 30 dni od dneva prejema te odločbe. Tožba se lahko vloži pisno po pošti, po elektronski poti ali osebno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu. 

Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva po vročitvi te odločbe, do izteka roka za vložitev tožbe (281.a člen ZUP). Odpoved pravici do sodnega varstva stranka poda pri organu s pisno izjavo ali ustno izjavo na zapisnik. Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva tudi glede posamezne točke izreka oziroma vsebinsko ločljivih delov izreka. Odpovedi pravici do sodnega varstva ni mogoče preklicati.

Postopek vodila                                                                        

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.                             

svetovalka IP                                                                           

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica pooblaščenke