prosilec - Univerza v Ljubljani

Številka: 090-113/2026/5

Datum: 3. 7. 2026

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……. (v nadaljevanju prosilec) z dne 18. 3. 2026, zoper odločbo Univerze v Ljubljani, Kongresni trg 12, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 074-4/2026-8 z dne 3. 03. 2026, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O

1.     Pritožbi prosilca z dne 18. 3. 2026, zoper odločbo Univerze v Ljubljani, št. 074-4/2026-8 z dne 3. 03. 2026, se ugodi, ter se odloči: Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe, prosilcu v elektronskem zapisu posredovati Sklep rektorja, št. 103-16/2025 z dne 3. 6. 2025.

2.     V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

OBRAZLOŽITEV:

(1) Organ je dne 9. 2. 2026 prejel popolno zahtevo prosilca za dostop do informacij javnega značaja, s katero je zahteval posredovanje naslednjih informacij:

- ali je bil ob zaposlitvi gospe ……. aktiviran 22. člen ZSTSPJS,

- če je bil, kdaj je gospa …….podpisala ta predlog za dvig plače ….. za obravnavo na organu UL ter

- obrazložitev predloga za dvig plače po 22. členu ZSTSPJS za gospo ……, ki naj bi služil za njeno umestitev v višji plačni razred ob nastopu dela 1. 9. 2025, na DM Vodje enote v visokošolski dejavnosti II za delovno pravo, plačni sistem in habilitacije na Rektoratu UL.

Zahtevane informacije je želel prejeti na svoj elektronski naslov.

(2) O zahtevi prosilca je organ, po pozivu IP zaradi molka organa, odločil z odločbo št. št. 074-4/2026-8 z dne 3. 03. 2026 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je delno ugodil njegovi vlogi po posredovanju informacij javnega značaja ter mu posredoval Obrazec 1_ Vloga za uvrstitev v višji plačni razred_ ….., v katerem je prekril varovane osebne podatke. 

(3) Dne 18. 3. 2026 je prosilec zoper izpodbijano odločbo vložil pritožbo. V njej navaja, da mu organ ni posredoval sklepa, zapisnika ali drugega akta, iz katerega bi bilo razvidno, kako (in kdaj) je pristojni organ odločil o posredovani vlogi ter posledično odgovoril, ali je bil 22. člen ZSTSPJS aktiviran in izveden za imenovano javno uslužbenko, čeprav je prosilec svojo zahtevo in interes za te dokumente izrazil že v elektronski pošti z dne 29. 8. 2026 in zopet dne 23. 1. 2026.

(4) Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilca odstopil v reševanje IP. 

(5) IP je pri obravnavi pritožbe ugotovil, da ne razpolaga z vsemi potrebnimi informacijami, zato je organ pozval k posredovanju dokumentacije in pojasnil. Odgovor organa je IP prejel dne 28. 5. 2026. 

Pritožba je utemeljena. 

(6) IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(7) V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ, zato je IP v nadaljevanju presojal, ali so pri zahtevanih informacijah izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja. 

(8) Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

(9) Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ tako izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več). Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi opr. št. III U 139/2021-19 z dne 13. 1. 2022, ko je zapisalo, da lahko organ kot informacijo javnega značaja prosilcu posreduje zgolj dokument v materializirani obliki, kot se hrani pri organu. Prav tako zavezanci niso dolžni zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacij, s katerimi razpolagajo, da bi zadostili zahtevi prosilca. Na podlagi določb ZDIJZ zavezanci tudi niso dolžni pripravljati pojasnil ali podajati odgovorov na vprašanja, kar izhaja tudi iz sodb Upravnega sodišča RS št. 1351/2010-12 z dne 25. 5. 2011, št. III U 41/2012 z dne 10. 5. 2013, št. III U 339/2012 z dne 7. 11. 2013, št. I U 1130/2012 z dne 30. 5. 2014. 

(10) V okviru pritožbenega postopka je organ IP dne 28. 5. 2026 dostavil splošno pojasnilo o poteku obravnavanja vlog po prvem odstavku 22. člena Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 95/24 in 12/26 – ZPPJUFT; v nadaljevanju ZSTSPJS) ter pojasnil, da je štel, da je s posredovanjem dokumenta Obrazec 1_ Vloga za uvrstitev v višji plačni razred_….., prosilcu posredoval vse zahtevane informacije. Navedenemu odgovoru je priložil tudi Sklep rektorja, št. 103-16/2025 z dne 3. 6. 2025 (v nadaljevanju Sklep).

(11) IP je vpogledal v Sklep in ugotovil, da navedeni dokument ustreza zahtevi prosilca po posredovanju informacije o tem, ali je bil ob zaposlitvi gospe ……. aktiviran 22. člen ZSTSPJS. IP ugotavlja, da je bil Sklep izdan v zvezi uvrstitvijo javne uslužbenke v plačni razred, kar pomeni, da gre za podatke v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca. Pravno podlago za obdelavo tovrstnih podatkov določa 1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se ne glede na obstoj izjeme iz prvega odstavka citiranega člena, dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače.

(12) IP je po uradni dolžnosti preizkusil, ali dokument vsebuje izjeme od prosto dostopnih informacij javnega značaja, pri čemer je ugotovil, da te niso podane. Prav tako v zvezi s presojanim dokumentom tega ne zatrjuje organ. 

(13) Na podlagi vsega navedenega je IP odločil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(14) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(15) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu: 
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopusten upravni spor, ki se lahko sproži s tožbo pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, v roku 30 dni od dneva prejema te odločbe. Tožba se lahko vloži pisno po pošti, po elektronski poti ali osebno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu. 

Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva po vročitvi te odločbe, do izteka roka za vložitev tožbe (281.a člen ZUP). Odpoved pravici do sodnega varstva stranka poda pri organu s pisno izjavo ali ustno izjavo na zapisnik. Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva tudi glede posamezne točke izreka oziroma vsebinsko ločljivih delov izreka. Odpovedi pravici do sodnega varstva ni mogoče preklicati. 

Postopek vodila:

Mevlida Deljanin, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav

namestnica pooblaščenke