prosilec - Univerza na Primorskem

POVZETEK:

Prosilec je na organ naslovil zahtevo po posredovanju določene dokumentacije, pri čemer je bilo njegovi zahtevi delno ugodeno. Odločitev organa je presojal IP v pritožbenem postopku, v katerem je ugotovil, da so računi in dokumentacija, ki so podlaga za izdajo - le teh prosto dostopni na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ in pritožbi prosilca delno ugodil.

ODLOČBA:

Številka: 090-148/2021/7

Datum: 28. 6. 2021

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/05, 51/07 – ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), prvega odstavka 248. in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – UPB, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ………. (v nadaljevanju prosilec), z dne 14. 4. 2021, zoper odločbo Univerze na Primorskem, Titov trg 4, 6000 Koper (v nadaljevanju organ), št. 261-01/2021 z dne 9. 4. 2021, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožbi prosilca z dne 14. 4. 2021 se delno ugodi in se odločba Univerze na Primorskem, št. 261-01/2021 z dne 9. 4. 2021, delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe v elektronskem zapisu posredovati prosilcu naslednje dokumente:

• račun z dne 26. 1. 2021 ter razširjene račune izdane dne 3. 1. 2021 (19x) ter dobropis z dne 15. 1. 2021,
• razširjene račune izdane dne 3. 2. 2021 (19x),
• račune z dne 22. 3. 2021 (3x) ter razširjene račune izdane dne 3. 3. 2021 (19x) ter dobropis z dne 16. 3. 2020 (4x),
• razširjene račune izdane dne 3. 4. 2021 (7x) ter razširjene račune izdane dne 3. 4. 2020 (20x),
• razširjene račune izdane dne 3. 5. 2020 (19x),
• račun z dne 17. 6. 2020 ter razširjene račune izdane dne 3. 6. 2020 (19x),
• računa z dne 31. 7. 2020 (2x) ter razširjene račune izdane dne 3. 7. 2020 (19x),
• razširjene račune izdane dne 3. 8. 2020 (19x),
• račun z dne 17. 9. 2020 ter razširjene račune izdane dne 3. 9. 2020 (19x),
• račun in dobropis z dne 7. 10. 2020 in račun z dne 5. 10. 2020 ter razširjene račune izdane dne 3. 10. 2020 (19x),
• račun z dne 13. 11. 2020 ter razširjene račune izdane dne 3. 11. 2020 (19x) in dobropis z dne 5. 11. 2020,
• računa z dne 14. 12. 2020 in 24. 12. 2020 ter razširjene račune izdane dne 3. 12. 2020 (19x),

na način, da v vseh računih nad QR kodo prekrije ime in priimek osebe, ki je izdala račun ter da v vseh razširjenih računih prekrije vse telefonske številke in vsakokratno ime in priimek javnega uslužbenca, ki je naveden v računu.

• Pogodbo o komercialnem naročniškem razmerju za storitev Centreks št. P025/04/C z dne 9. 2004 in dne 26. 4. 2004, pri čemer mora v uvodnem delu prekriti ime in priimek ter znanstveni naziv člana uprave, v 7. členu pogodbe telefonsko številko, v 10. členu ime in priimek ter telefonsko številko posameznika, ki nastopa za izvajalca ter v končnem delu ime in priimek, znanstveni naziv člana uprave ter njegov podpis,
• Prilogo št. 1 k Pogodbi o komercialnem naročniškem razmerju za storitev Centreks št. P025/04/C (lokacije, vrsta in število Centreks priključkov – izračun cen priključnine in mesečne naročnine),
• Prilogo št. 2 k Pogodbi o komercialnem naročniškem razmerju za storitev Centreks št. P025/04/C (seznam naročniških ISDN in PSTN telefonskih terminalov ter terminske opreme, ki jo izvajalec zagotavlja v okviru izvajanja storitve Centreks),
• Pogodbo o poslovnem sodelovanju z dne 9. 9. 2004, pri čemer mora prekriti v uvodnem delu in v končnem delu ime in priimek direktorja komercialnega področja ter njegov podpis,
• Pogodbo o poslovnem sodelovanju z dne 1. 6. 2020, pri čemer mora v uvodnem delu prekriti ime in priimek direktorja Prodaje poslovni trg ter v končnem delu ime in priimek direktorja Prodaja poslovni trg ter njegov podpis,
• Aneks št 1. K Pogodbi o poslovnem sodelovanju z dne 1. 6. 2020 z dne 21. 9. 2020, pri čemer mora v uvodnem delu prekriti ime in priimek direktorja Prodaje poslovni trg ter v končnem delu ime in priimek direktorja Prodaja poslovni trg ter njegov podpis,
• Aneks št. 1 K Pogodbi o komercialnem naročniškem razmerju za storitev Centreks št. P025/04/C z dne 28. 10. 2019, pri čemer mora v uvodnem delu prekriti ime in priimek direktorja strateške poslovne enote Poslovni trg ter v končnem delu ime in priimek direktorja strateške poslovne enote Poslovni trg ter njegov podpis,
• Prilogo št. 1 k Aneksu št. 1 k pogodbi P025/04/C (UP FM) z dne 28. 10. 2019, pri čemer mora na dnu dokumenta prekriti ime in priimek direktorja Prodaja poslovni trg ter njegov podpis,
• Prilogo 1, 2 k pogodbi P025/04/C za Rektorat, Študentski domovi, Zdravstvena, FAMNIT, Fakulteta za management, Humanistika, IAM ter Pedagoška, vse z dne 8. 12. 2020, pri čemer mora v vsakokratnem dokumentu na dnu le-tega prekriti ime in priimek direktorja Prodaja poslovni trg ter njegov podpis,
• Seznam mobilnih telefonskih številk, za katere velja Pogodba o sklenitvi naročniškega razmerja z dne 23. 9. 2020 in Seznam mobilnih telefonskih številk, za katere velja Pogodba o sklenitvi naročniškega razmerja z dne 21. 5. 2020, pri čemer mora v obeh seznamih prekriti stolpec mobilna telefonska številka ter stolpec serijska številka kartice SIM in ime in priimek zaposlenega pri ……... (pooblaščen posrednik) na dnu dokumenta,
• Predlog za dodelitev mobilnih številk v službeno uporabo (priloga 1) z dne 7. 1. 2021, pri čemer mora prekriti mobilne telefonske številke, ki se nahajajo v dokumentu u uvodnem delu (2x) ter v zadnji povedi dokumenta (2x),
• Vlogo za zamenjavo kartice SIM z dne 13. 3. 2020, pri čemer mora v uvodnem delu prekriti mobilno telefonsko številko, podatek o stari kartici SIM in podatek o novi kartici SIM ter ime in priimek zaposlenega pri ………. (pooblaščen posrednik) na dnu dokumenta,
• Pogodbo o naročniškem razmerju za uporabo mobilnih elektronskih komunikacijskih storitev in/ali fiksnih storitev z dne 21. 5. 2020, z dne 26. 5. 2020, z dne 8. 6. 2020, z dne 8. 7. 2020, z dne 21. 7. 2020, z dne 8. 9. 2020, z dne 23. 9. 2020 ter z dne 6. 1. 2021 (2x), pri čemer mora v vsakokratnem dokumentu prekriti v 1. členu prekriti telefonsko številko ter številko kartice SIM, v 2. členu prekriti telefonsko številko pod rubriko »Skupni račun«, v 3. členu prekriti telefonsko številko ter izpis zaposlenega (ime in priimek) pri ……….. na koncu dokumenta, dodatno pa mora v Pogodbi o naročniškem razmerju za uporabo mobilnih elektronskih komunikacijskih storitev in/ali fiksnih storitev z dne 23. 9. 2020 ter z dne 26. 5. 2020 pod opombami v 1. členu prekriti telefonsko številko,
• Aneks št. 20/2013 (za več naročniških razmerij) z dne 23. 9. 2020, pri čemer mora na koncu dokumenta prekriti izpis imena zaposlenega pri ………. (pooblaščen posrednik),
• Seznam naročniških razmerij, za katere velja: Aneks št. 20/2013 z dne 23. 9. 2020, pri čemer mora prekriti celoten stolpec »naročniška številka« ter ime in priimek zaposlenega pri ……… (pooblaščen posrednik) na dnu dokumenta,
• Aneks št. 20/2013 k pogodbi o naročniškem razmerju z dne 13. 3. 2020, z dne 12. 6. 2020, z dne 28. 7. 2020 (3x), z dne 17. 9. 2020, z dne 13. 11. 2020, z dne 7. 12. 2020, z dne 19. 1. 2021, z dne 16. 3. 2021, z dne 22. 3. 2021 (3x), z dne 22. 4. 2021, pri čemer mora v vsakokratnem dokumentu prekriti v uvodnem delu mobilno telefonsko številko ter na koncu dokumenta izpis imena zaposlenega pri ……… (pooblaščen posrednik) in mobilno telefonsko številko,
• Okvirni sporazum za nakup in najem energijsko učinkovite računalniške opreme št. 185-24/20 z dne 24. 3. 2020, pri čemer mora prekriti v uvodnem delu pri izvajalcu tel. št., ter ime in priimek skrbnika okvirnega sporazuma in ime in priimek podpisnika, v 3. členu v zadnjem okencu »Naročanje in pooblaščeni predstavniki strank za naročanje« prekriti ime in priimek, telefonsko številko ter elektronski naslov skrbnika pogodbe na strani izvajalca ter ime in priimek kontaktne osebe s strani izvajalca, na strani 13. lastnoročni podpis podpisnika, ki nastopa na strani izvajalca, v prilogi specifikacije na strani 4. lastnoročni podpis pooblaščenega predstavnika ter
• Poslovno ponudbo po vaši meri (Ponudba za nakup računalniške opreme za potrebe fakultete (UP, Fakulteta za management)) z dne 29. 4. 2020, pri čemer mora na strani 3. prekriti osebne podatke kontaktne prodajne osebe ter kontaktne tehnične osebe (ime in priimek, e-mail naslov ter telefonska številka).

2. V delu, v katerem se v skladu s prejšnjo točko tega izreka prekrijejo varovani osebni podatki, se pritožba prosilca zavrne.

3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v :

Prosilec je dne 11. 3. 2021 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je zaprosil za seznanitev z dokumentacijo, ki se nanaša na poslovanje organa s podjetjem ………. in sicer z:

• vsemi prejetimi računi za obdobje zadnjih 12 mesecev od prejetja zahtevka,
• vsemi pogodbami, aneksi, dogovori, sporazumi, naročili ali naročilnicami, ki so podlaga za izplačila prejetih računov za obdobje zadnjih 12 mesecev ter
• vso prejeto ponudbeno dokumentacijo ………., ki je bila osnova za sklenitev pogodb, aneksov ali sporazumov in izdajo naročilnic, navedenih v drugi alineji zahtevka.

Z zaprošeno dokumentacijo se je želel seznaniti v obliki elektronskega zapisa oz. da mu organ zaprošeno dostavi v fizični obliki na njegov naslov.

V skladu s 44. členom ZUP je organ s prejeto zahtevo seznanil podjetje ……… (v nadaljevanju stranski udeleženec) ter ga podučil, da lahko zaradi varstva svojih pravic in pravnih koristi vstopi v postopek kot stranski udeleženec, pri čemer mora morebitno stransko udeležbo priglasiti v danem roku.

………  je z dopisom, št. 210330/DB z dne 30. 3. 21, organu sporočil, da vstopa v predmetni postopek kot stranski udeleženec ter navedel, da so skladno s Politiko zasebnosti ………., ki se uporablja tudi pri obdelavi podatkov poslovnih strank, podatki, ki se nanašajo na njegove stranke, poslovna skrivnost. Nadalje je navedel, da so dokumenti, ki jih zahteva prosilec, poslovna skrivnost, razen v delu v katerem vsebujejo podatke, ki so javno objavljeni v skladu z 10.a členom ZDIJZ. Na tej pravni podlagi so javno objavljena plačila organa stranskemu udeležencu. Na zaprošenih računih so v tem primeru poslovna skrivnost stranskega udeleženca vsi podatki, razen naziva in naslova naročnika in podatka o skupnem znesku za plačilo. Vsi ostali podatki iz zahtevanih dokumentov so v skladu s pogodbo med stranskim udeležencem in organom zaupne informacije in so poslovna skrivnost obeh partnerjev. Drugi podatki na računih in ostali zahtevani dokumenti so poslovna skrivnost stranskega udeleženca, oziroma lahko vsebujejo in predstavljajo osebne podatke ter sta tako v zvezi z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja podani izjemi po 2. in 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Dopisu je stranski udeleženec priložil dokument »Politika zasebnosti« z dne 27. 3. 2019.

O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo št. 261-01/2021 z dne 9. 4. 2021. S slednjo je delno ugodil njegovi zahtevi, pri čemer je v izreku odločbe navedel, da se ugodi zahtevi prosilca v delu, ki se nanaša na fotokopije vseh prejetih računov za obdobje zadnjih 12 mesecev od prejetja zahteve glede podatka o nazivu in naslovu naročnika – univerze in podatka o skupnem znesku za plačilo. V preostalem je zahtevo prosilca zavrnil. V obrazložitvi povzema vsebino 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, določbe Zakona o gospodarskih družbah ter določbe Zakona o poslovni skrivnosti, pri čemer ugotavlja, da je glede zaprošenih informacij podana izjema poslovne skrivnosti, ki pa je v določenem delu presežena s porabo javnih sredstev, zato je v tem delu ugodil zahtevi prosilca. Poudari, da ima prosilec pravico, da se seznani s tem, komu in v kakšnem znesku so bila dodeljena oziroma porabljena javna sredstva. Izpostavi tudi 10.a člen ZDIJZ, ki je bil vodilo pri obsegu posredovanih informacij, vsebovanih v zahtevanih računih. Poleg izjeme poslovne skrivnosti v zahtevanih dokumentih, pa je podana tudi izjema varstva osebnih podatkov.

Dne 14. 4. 2021 je prosilec vložil pritožbo zoper odločitev organa (v nadaljevanju izpodbijana odločba) ter navedel, da je prejel kopije računov, na katerih so prekriti vsi podatki, razen naslova pošiljatelja in prejemnika ter skupnega zneska. Organ mu v nasprotju z njegovo zahtevo, ni posredoval pogodb, aneksov in drugih dokumentov, ki so bili podlaga za izplačilo računov, niti ni posredoval zahtevane ponudbene dokumentacije, ki je bila osnova za sklenitev pogodb. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je organ zavrnil zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja zaradi izjeme poslovne skrivnosti ter da se na zahtevanih dokumentih razkrijejo le podatki, ki so javno objavljeni v skladu z 10.a členom ZDIJZ, tj. zneski plačila organu, kot so navedeni na računih. Prosilec je prepričan, da mu je bila kršena pravica do prostega dostopa do informacij javnega značaja. Meni, da podatki, do katerih dostop mu je bil onemogočen, nikakor ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti, ker so podatki o porabi javnih sredstev, skladno s tretjim odstavkom 6. člena ZDIJZ vedno javni, ne glede na morebiten obstoj poslovne skrivnosti. Za kakšen namen so bila porabljena sredstva, pa ni mogoče ugotoviti brez vpogleda v podatek, katere storitve so bile opravljene, zato podatki, katere storitve so bile izvedene in po kakšni ceni , predstavljajo informacijo o porabi javnih sredstev. Ker mu organ ni omogočil vpogleda v podatke in dokumentacijo, iz katere izhaja, katere storitve je stranski udeleženec izvedel za organ, je s tem kršil omenjeno določilo ZDIJZ. Ker je torej iz specifikacije opravljenih storitev na računih ter iz pogodb, aneksov, dogovorov in ostale dokumentacije razvidno, za kakšen namen so bila porabljena sredstva, je njegova zahteva upravičena. Navedeno potrjuje tudi ustaljena sodna praksa Upravnega sodišča RS, ki je v sodbi pod opr. št. IV U 4/2017-11 odločilo, da so podatki o porabi javnih sredstev vedno javni, ne glede na morebiten obstoj poslovne skrivnosti. Prosilec je tudi prepričan, da v primeru zahtevanih podatkov ne gre za poslovne in tehnološke informacije, ki bi imele tržno vrednost in katerih razkritje bi lahko škodovalo interesom stranskega udeleženca. Poleg tega je potrebno v predmetni zadevi upoštevati tudi, da je organ zavezanec za izvedbo postopkov oddaje javnih naročil skladno z Zakonom o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15 in 14/18, v nadaljevanju ZJN-3), pri čemer so zahtevani tudi dokumenti, ki so vezani na postopke javnega naročanja, zato se morajo podjetja in naročniki zavedati, da ne morejo pričakovati popolnega varstva poslovne skrivnosti. Prosilec izpostavi stališče IP, da je treba v primeru podatkov, ki se nanašajo na postopek oddaje javnega naročila, upoštevati tudi določila ZJN-3, ki v drugem odstavku 35. člena istega zakona določa, da so javni podatki specifikacija ponujenega blaga, storitve ali gradnje in količine iz te specifikacije, cena na enoto, vrednot posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe ter vsi podatki, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril, za katere izjema poslovne skrivnosti ne pride v poštev. V nobenem primeru ne morejo poslovne skrivnosti predstavljati podatki o opravljenih storitvah, ki so bile izvedene na podlagi sklenjene pogodbe po postopku oddaje javnega naročila. Posledično iz tako prekritih računov oz. onemogočanja vpogleda v celotne dokumente, kot je storil to organ v konkretnem primeru, nikakor ni mogoče ugotoviti, ali je stranski udeleženec opravil zahtevane storitve korektno, skladno s pogodbenimi določili, razpisno dokumentacijo in lastno ponudbo. Izpodbijana odločba ni zakonita in pomeni kršitev 5. člena ZDIJZ, zato prosilec predlaga IP, da pritožbi v celoti ugodi in mu dovoli vpogled v vse dokumente, ki jih je organ zavrnil.

Prejeto pritožbo je organ v morebiten odgovor posredoval stranskemu udeležencu ter mu določil rok za odgovor. Ta je odgovoril z dopisom z dne 22. 4. 2021, v katerem je navedel, da se v izogib ponavljanju sklicuje na obrazložitev, dano v priglasitvi stranske udeležbe, in sicer, da so podatki o naročnikih in njihovih pogodbenih razmerjih, ki jih pri sklepanju in izvajanju pogodb z naročniki storitev obdeluje stranski udeleženec, njegova poslovna skrivnost.

Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilca odstopil v reševanje IP.

Po pregledu prejete dokumentacije je IP ugotovil, da ne razpolaga z vsemi informacijami, ki jih potrebuje pri odločanju o pritožbi, zato je organ pozval k posredovanju zahtevanih dokumentov. IP je dne 13. 5. 2021 prejel elektronski sporočili organa, s katerima mu je ta posredoval:

• vse prejete račune za obdobje zadnjih 12 mesecev od prejetja zahtevka za dostop do informacij javnega značaja,
• pogodbe in anekse vezano na mobilno telefonijo, ki so podlaga za izplačila ter
• pogodbe in anekse vezano na stacionarno telefonijo, ki so podlaga za izplačila.

V zvezi s pozivom na predložitev vse prejete ponudbene dokumentacije stranskega udeleženca, ki je bila osnova za sklenitev pogodb, aneksov ali sporazumov in izdajo naročilnic, navedenih v drugi alineji zahtevka, pa je organ pojasnil, da je ponudbena dokumentacija za stacionarno telefonijo vključena v pogodbe in anekse in da so bile storitve mobilne telefonije obračunane skladno z uradnim cenikom ponudnika in dogovorjenim popustom 3% (pogodba mobilna telefonija z dne 9 . 9. 2004, 4. člen in z dne 1. 6. 2020, 5. člen). Dne 9. 6. 2021 pa je dodatno posredoval še ponudbo stranskega udeleženca ter okvirni sporazum za nakup računalniške opreme. Organ je ob tem poudaril, da z naročilnicami ne razpolaga, saj se slednje izdajajo v primeru evidenčnega naročila, ki pa v obravnavanem primeru ni bilo izvedeno, temveč so pravna podlage za vse storitve pogodbe oz. okvirni sporazum.

Pritožba je delno utemeljena.

IP je pritožbo prosilca kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je izpodbijal prosilec, in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

V konkretni zadevi ni sporno, da je organ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja. Organ je v skladu s 1. členom Statuta Univerze na Primorskem (Uradni list RS, št. 124/08 – UPB, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju Statut) pravna oseba v statusnopravni obliki javnega zavoda. Univerzo sestavljajo članice in pridružene članice. Ustanoviteljica organa je Republika Slovenija. Da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ, je razvidno tudi iz Registra zavezancev za informacije javnega značaja (https://www.ajpes.si/RZIJZ), iz katerega izhaja, da je pravna podlaga za vpis v register 1. alineja prvega odstavka 3.b člena ZDIJZ - druga oseba javnega prava in druga oseba javnega prava kot nosilec javnega pooblastila. Glede na navedeno je napačno sklicevanje, tako stranskega udeleženca, kot tudi organa, na 10.a člen ZDIJZ in z njim povezan obseg posredovanih informacij v računih, ki jih je stranski udeleženec izdal organu. Slednji je namreč zavezanec po 1. členu ZDIJZ in je zavezan k posredovanju informacij javnega značaja, opredeljenih v 4. členu ZDIJZ. Nasprotno pa 10.a člen ureja zbiranje in posredovanje informacij javnega značaja v svetovni splet poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava (zavezanci po 1.a členu ZDIJZ) in ne zavezancev po 1. členu ZDIJZ, kamor kot zapisano sodi organ. Iz navedenega razloga so navedbe organa in stranskega udeleženca glede uporabe 10.a člena ZDIJZ v obravnavanem primeru neutemeljene.

Nadalje IP pojasnjuje, da je postopek dostopa do informacij javnega značaja v najširšem pomenu namenjen pridobivanju informacij, ki so v kakršnikoli povezavi z javnopravnim delovanjem, oblastnim delovanjem organov zavezancev, pri čemer je treba izpostaviti  bistveno funkcijo ZDIJZ, tj. nadzorno funkcijo, ki javnosti omogoča, da izvaja nadzor nad porabo javnih sredstev in nad izvajanjem javnih funkcij. Za učinkovito izvajanje te funkcije je v konkretnem primeru bistvenega pomena, da se javnost seznani, na kakšen način organ upravlja z javnimi sredstvi. Le na opisan način je omogočeno doseganje namena nadzora javnosti, ki naj bi ga institut transparentnosti zasledoval, to pa je spodbujanje oziroma zagotavljanje smotrne porabe javnih sredstev in učinkovito izvajanje javnih funkcij. Prav tako pa se morajo poslovni subjekti zavedati, da so pri sklepanju pogodb z javnim sektorjem omejeni v svoji zasebnosti. Podobno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče v sodbi št. I U 764/2015-27 z dne 24. 8. 2016, ko je navedlo, da »vsak, ki sklene pravni posel z osebo javnega prava, se mora zavedati, da sklepa pravni posel z javnim sektorjem, v katerem veljajo posebna pravila o transparentnosti, javnosti in odgovornosti, zato niti ni bistveno, ali je tisti, ki sklepa pogodbe z javnim sektorjem oseba javnega prava ali pa ni javnopravni subjekt«. Stališče, da se morajo poslovni subjekti zavedati, da so pri sklepanju pogodb z javnim sektorjem omejeni, pa tudi sicer izhaja iz sodne prakse, npr. sodbe Upravnega sodišča št. I U 1125/2017-62 z dne 3. 10. 2018.

Kot že zgoraj omenjeno, so predmet presoje v obravnavanem primeru vsi računi stranskega udeleženca izdani organu, za obdobje zadnjih 12 mesecev od prejetja zahtevka ter pogodbe in aneksi vezani na mobilno in stacionarno  telefonijo, ki so podlaga za izplačila. IP dodaja, da mu je organ med dokumentacijo posredoval tudi tri račune (dva izdana dne 3. 3. 2020 ter račun izdan dne 3. 2. 2020), ki pa glede na formulacijo zahtevka prosilca, tj., da je zahteval seznanitev z dokumentacijo, ki se nanaša na poslovanje organa s podjetjem ………., in sicer z vsemi prejetimi računi za obdobje zadnjih 12 mesecev od prejetja zahtevka, ne spadajo v časovni okvir njegove zahteve. Prosilec je namreč zahtevo za dostop do informacij javnega značaja na organ naslovil dne 11. 3. 2021, kar pomeni, da so skladno 100. členom ZUP, v konkretnem primeru za presojo relevantni zgolj dokumenti od dne 11. 3. 2020 dalje.

IP je vpogledal v prejete račune, ki se nanašajo na poslovanje organa s stranskim udeležencem in ugotovil, da se med njimi nahajata dve vrsti računov. Računi za telefonijo (mobilno, stacionarno) ter računi za nakup mobilnih aparatov in računalniške opreme. Razlika med njima izhaja iz obsega posameznih postavk računa, pri čemer gre v obeh primerih za tipske vrste računov, ki obsegajo:

1. računi s QR kodo (nakup aparatov in računalniške opreme):

• podatke o TRR izdajatelja računa in njegov logo čisto na vrhu,
• podatke o kupcu (naziv ter sedež, ID za DDV, zavezanec za DDV, kupec),
• podatke o računu (št., kraj in datum, datum opravljene storitve),
• podatke o storitvi in specifikaciji blaga (artikel, oznaka PO, EM, količina, cena v EUR, popust ter vrednost EUR),
• specifikacija zneska DDV (vrednost blaga in storitev, vrednost brez DDV, vrednost 22 % DDV, skupaj EUR),
• podatki o prejemniku blaga, št. naročila, št. kup. naročila ter št. odpreme,
• podatke o drugih pogojih (navodilo o plačilu na TRR ter navedba o zamudi pri plačilu),
• črtna koda ter osebno ime posameznika, ki je izdal račun,
• čisto spodaj podatke o izdajatelju računa (naziv, sedež, telefonska številka, spletna stran, podatki o registrskem organu, podatki o osnovnem kapitalu, matična številka, ID za DDV),

1. razširjeni računi s QR kodo (telefonija):

• podatke o izdajatelju računa na vrhu (naziv, sedež, telefonska številka, spletna stran, podatki o registrskem organu, podatki o osnovnem kapitalu, matična številka, ID za DDV),
• podatke o »poslati na naslov« (naziv in naslov),
• podatke o naročniku (naziv in naslov ter črtna koda),
• podatke o računu (št., datum izdaje računa, rok plačila, IBAN ter referenca),
• podatki o obveznosti za plačilo (znesek, SPP, ID za DDV, št. naročniškega računa),
• podatke o nazivu storitve in posamezni telefonski številki, obdobju, količini, zaračunani količini, enoti mere, ceni na enoto mere brez DDV, znesku brez DDV, znesku s popustom brez DDV in podatku za DDV%,
• podatke o drugih pogojih (način plačila računa, reklamacije, center za pomoč uporabnikom, klici na številke za klic v sili, program zvestobe VALU KLUB, Moj telekom z video identifikacijo do polnega dostopa, plačevanje nakupov v Google Playu in drugi) ter
• specifikacija zneska DDV (osnova DDV 22%, znesek DDV 22%, skupaj obveznost za plačilo).

Organ je zahtevi prosilca po posredovanju fotokopij vseh prejetih računov za obdobje zadnjih 12 mesecev od prejetja zahteve ugodil zgolj v delu glede podatka o nazivu in naslovu naročnika – univerze in podatka o skupnem znesku za plačilo. Preostale podatke je organ zaradi varovanja poslovne skrivnosti in izjeme varstva osebnih podatkov prekril in se pri tem skliceval na dokument »Politika zasebnosti«.

Zavezanec po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zavrne dostop do informacij, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZGD-1) pa nadalje v 39. členu določa, da se za poslovno skrivnost štejejo informacije, ki izpolnjujejo zahteve za poslovno skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja poslovne skrivnosti. ZGD-1 tako napotuje na določbe Zakona o poslovni skrivnosti (Uradni list RS, št. 22/19; v nadaljevanju ZPosS), ki je začel veljati 20. 4. 2019. Glede na to, da se presoja IP nanaša na račune, ki so bili organu izdani po uveljavitvi ZPosS (od 11. 3. 2020 dalje), je ta pri presoji poslovne skrivnosti upošteval določbe ZPosS.

Pojem poslovne skrivnosti po prvem in drugem odstavku 2. člena ZPosS zajema nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije, ki izpolnjuje naslednje zahteve:

- je skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij;

- ima tržno vrednost;

- imetnik poslovne skrivnosti je v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost.

Domneva se, da je zahteva iz tretje alineje prejšnjega odstavka izpolnjena, če je imetnik poslovne skrivnosti informacijo določil kot poslovno skrivnost v pisni obliki in o tem seznanil vse osebe, ki prihajajo v stik ali se seznanijo s to informacijo, zlasti družbenike, delavce, člane organov družbe in druge osebe.

Sladno s tretjim odstavkom citiranega člena se za poslovno skrivnost ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne, ali informacije o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev.

Glede na navedeno so torej poslovna skrivnost le tisti podatki, pri katerih so kumulativno izpolnjene vse tri zgoraj naštete zahteve. Kot izhaja iz komentarja k 2. členu predloga zakona, poslovna skrivnost pomeni strokovno znanje in izkušnje ter dragocene poslovne informacije, ki imetnikom omogočajo večjo konkurenčnost in uspešnost na trgu in s tem povečujejo donosnost, zaradi česar je v interesu imetnikov poslovnih skrivnosti, da te ostanejo nerazkrite oziroma zaupne. V zvezi s tržno vrednostjo pa je predlagatelj zakona v predlogu zakona zapisal: »Strokovno znanje, izkušnje ali informacije morajo imeti dejansko ali potencialno tržno vrednost. Šteje se, da imajo tako strokovno znanje in izkušnje ali informacije tržno vrednost takrat, kadar je verjetno, da bi njihova nedovoljena pridobitev, uporaba ali razkritje škodovalo interesom osebe, ki ima nad njimi zakonit nadzor (škodovala znanstvenemu ali tehničnemu potencialu te osebe, njenim poslovnim ali finančnim interesom, strateškim pozicijam ali konkurenčni sposobnosti)«. V zakonu torej pojem tržne vrednosti ni definiran, predlagatelj zakona pa je v komentarju k predlogu drugega člena dokazno oceno zahtevanega pogoja usmeril v izkazovanje »škode«, ki je logično na strani tistega, ki poslovno skrivnost zatrjuje. Povedano drugače, o »tržni vrednosti« informacij lahko govorimo takrat, kadar bi njihovo razkritje škodovalo konkurenčni sposobnosti poslovnega subjekta, finančnim in poslovnim interesom, ipd. »Tržna vrednost« torej ni mišljena zgolj kot nek »znesek«, ki bi ga poslovni subjekt na trgu dosegel s strokovnim znanjem, izkušnjo ali poslovno informacijo, temveč kot izkaz konkretne opredelitve do dejanske ali potencialne škode, ki bi poslovnemu subjektu nastala z razkritjem strokovnega znanja, izkušenj ali poslovne informacije. Ob tem IP pripominja, da je v skladu s slovensko sodno prakso dokazno breme pri pojasnjevanju, zakaj zahtevane informacije pomenijo konkurenčno prednost, na subjektu, ki poslovno skrivnost zatrjuje (npr. sodbe, št. U 284/2008 z dne 27. 5. 2009, št. U 1276/2008 z dne 11. 2. 2010, št. I U 1132/2015 z dne 27. 1. 2016).

IP ugotavlja, da presojani računi ne izpolnjujejo pogojev iz 2. člena ZPosS. V konkretnem primeru ne gre za strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije, ki bi predstavljaje skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij niti ne gre za informacije, ki bi imele tržno vrednost, prav tako pa imetnik poslovne skrivnosti v danih okoliščinah ni razumno ukrepal, da bi jo ohranil kot poslovno skrivnost. Stranski udeleženec se je sicer skliceval na dokument »Politika zasebnosti«, ki pa ne vsebuje določil o poslovni skrivnosti, kot jo opredeljuje 2. člen ZPosS. Gre namreč za dokument, kot to izhaja iz uvoda, s katerim stranski udeleženec naročnikom, uporabnikom storitev, kupcem in drugim, s katerimi vstopa oziroma je v pogodbenem razmerju (v nadaljevanju za vse: uporabniki), zagotavlja informacije o obdelavi osebnih podatkov v skladu z zahtevami Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov. Gre torej za dokument, ki se nanaša na varstvo osebnih podatkov in ne na varstvo poslovne skrivnosti.

Še več, skladno s tretjim odstavkom 2. člena ZPosS se za poslovno skrivnost ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne, ali informacije o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev. Gre za t.i. absolutno javne podatke, tj. podatke, na katerih razkritje volja »prizadetega« poslovnega subjekta nima vpliva. IP poudarja, da gre v obravnavanem primeru za račune, ki so izdani na podlagi sklenjene pogodbe z organom, zato je treba upoštevati tudi določbo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri se ne glede na izjeme iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v določenih primerih (primeri iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače), ki pa v obravnavanem primeru niso podani. Da gre v obravnavanem primeru za podatke o porabi javnih sredstev, je zapisal tudi organ sam, ko je v obrazložitvi izpodbijane odločbe navedel, da so se plačila ………. izvedla iz javnih sredstev. Ob tem IP pripominja, da je treba »pojem javna sredstva« iz 1. alineje tretjega odstavka 6. člena razumeti širše in ga nikakor ni mogoče enačiti s pojmom »proračunska sredstva«. Tako izhaja tudi iz odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-52/16-17 z dne 12. 1. 2017 (opomba št. 37) in sodbe Vrhovnega sodišča št. X Ips 318/2010 z dne 6. 7. 2011.

Računi so torej prosto dostopni na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, pri čemer morajo biti v postopku dostopa do informacij javnega značaja prosto dostopni vsi tisti podatki, ki javnosti v skladu z načelom transparentnosti omogočajo, da preveri, ali je organ z javnimi sredstvi razpolagal skrbno in racionalno. Navedeno stališče je IP zavzel že večkrat, npr. v odločbi št. 090-31/2021/4 z dne 23. 4. 2021, v odločbi št. 090-270/2020 z dne 30. 11. 2020 ter v odločbi št. 090-119/2015.

Ne glede na to, da je IP ugotovil, da glede obravnavanih dokumentov ni podana izjema poslovne skrivnosti, je po uradni dolžnosti preveril, ali je morebiti podana katera od izjem, kot jih opredeljujeta 5. a člen in prvi odstavek 6. člena ZDIJZ in ugotovil, da se zgolj v računih in ne morebiti razširjenih računih nahaja ime in priimek osebe, ki je izdala račun, pri čemer pa se v razširjenih računih pojavljajo posamezne telefonske številke in imena in priimki javnih uslužbencev.

Organ na podlagi določbe 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zavrne dostop do zahtevanih informacij, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Ugotoviti gre, da se je 25. 5. 2018 začela uporabljati Splošna uredba o varstvu podatkov, ki predstavlja tisti pravni akt, ki ureja varstvo osebnih podatkov in v določenih delih zamenjuje Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1; v nadaljevanju ZVOP-1). V določenih delih se torej ZVOP-1 ne uporablja več. Ob tem je mogoče ugotoviti, da predmetna uredba bistveno ne spreminja definicije upravljavca in obdelovalca osebnih podatkov in ne definicije osebnega podatka ter ne spreminja definicije javnega in zasebnega sektorja.

V skladu z definicijo osebnega podatka po določilu člena 4(1) Splošne uredba o varstvu podatkov pomeni osebni podatek pomeni katerokoli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (prva točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov).

IP je tako preveril, ali je za obdelavo zgoraj navedenih osebnih podatkov podana ustrezna pravna podlaga. Obdelava osebnih podatkov je zakonita, če je podana ena od pravnih podlag, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6. Ker organ spada med upravljavce in obdelovalce osebnih podatkov, ki sodijo v javni sektor, veljajo zanj naslednje pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov:

(a) posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov (kadar ne gre za izvajanje javnih nalog);

(b) obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

(c) obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

(e) obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu.

Glede razkritja imena in priimka fizične osebe, ki je izdala račun in se nahaja tik nad QR kodo v računih IP pojasnjuje, da ni našel pravne podlage za obdelavo teh podatkov, zato je treba dostop v tem delu zavrniti.

Prav tako je potrebno v razširjenih računih prekriti vse telefonske številke, saj so te v uporabo dodeljene posamezniku in kot take predstavljajo varovane osebne podatke. Podatki o službeni telefonski številki in službenem naslovu elektronske pošte (razen v primeru ko gre za splošne e-naslove kot npr. podpora@ip-rs.si, gp.ip@ip-rs.si in javno objavljene telefonske številke, telefonske številke odprtih telefonov (npr. 080 xxx)) niso prosto dostopni, ne glede na to, ali gre za javni ali zasebni sektor. Da službene telefonske številke in elektronski naslovi niso prosto dostopni podatki, je IP že večkrat odločil ter o tem izdal tudi neobvezujoča mnenja. Nadalje IP dodaja, da se pri posameznih računih poleg telefonske številke pojavlja tudi ime in priimek zaposlenega pri organu, čigar ime in priimek je skladno s 1. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ praviloma javno, kadar se njegovo ime pojavlja v zvezi z delovnim razmerjem. IP poudarja, da v konkretnem primeru ime in priimek javnega uslužbenca ni v neposredni zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca, zato je potrebno njegovo ime in priimek v povezavi s prekritjem telefonske številke prekriti zaradi varstva osebnih podatkov.

Z izpodbijano odločbo je organ prosilcu zavrnil tudi dostop do vseh pogodb, aneksov, dogovorov, sporazumov, naročil ali naročilnic, ki so podlaga za izplačila prejetih računov za obdobje zadnjih 12 mesecev ter dostop do celotne prejete ponudbene dokumentacije …….., ki je bila osnova za sklenitev pogodb, aneksov ali sporazumov in izdajo naročilnic, navedenih v drugi alineji zahtevka. Organ je IP za potrebe tega pritožbenega postopka posredoval pogodbe in anekse vezano na mobilno telefonijo, ki so podlaga za izplačila ter pogodbe in anekse vezano na stacionarno telefonijo, ki so podlaga za izplačila. V zvezi s pozivom na predložitev prejete ponudbene dokumentacije stranskega udeleženca, ki je bila osnova za sklenitev pogodb, aneksov ali sporazumov in izdajo naročilnic, navedenih v drugi alineji zahtevka, pa je organ pojasnil, da je ponudbena dokumentacija za stacionarno telefonijo vključena v pogodbe in anekse in da so bile storitve mobilne telefonije obračunane skladno z uradnim cenikom ponudnika in dogovorjenim popustom 3% (pogodba mobilna telefonija z dne 9 . 9. 2004, 4. člen in z dne 1. 6. 2020, 5. člen). Pravna podlaga za izdane račune so pogodbe in ne morebiti naročilnice, kot je že pojasnjeno zgoraj. Organ je IP posredoval naslednjo dokumentacijo:

• Pogodba o komercialnem naročniškem razmerju za storitev Centreks št. P025/04/C z dne 9. 4. 2004 in dne 26. 4. 2004,
• Priloga št. 1 k Pogodbi o komercialnem naročniškem razmerju za storitev Centreks št. P025/04/C (lokacije, vrsta in število Centreks priključkov – izračun cen priključnine in mesečne naročnine),
• Priloga št. 2 k Pogodbi o komercialnem naročniškem razmerju za storitev Centreks št. P025/04/C (seznam naročniških ISDN in PSTN telefonskih terminalov ter terminske opreme, ki jo izvajalec zagotavlja v okviru izvajanja storitve Centreks),
• Pogodba o poslovnem sodelovanju z dne 9. 9. 2004,
• Pogodba o poslovnem sodelovanju z dne 1. 6. 2020,
• Aneks št 1. K Pogodbi o poslovnem sodelovanju z dne 1. 6. 2020 z dne 21. 9. 2020,
• Aneks št. 1 K Pogodbi o komercialnem naročniškem razmerju za storitev Centreks št. P025/04/C z dne 28. 10. 2019, ,
• Priloga št. 1 k Aneksu št. 1 k pogodbi P025/04/C (UP FM) z dne 28. 10. 2019,
• Priloga 1, 2 k pogodbi P025/04/C za Rektorat, Študentski domovi, Zdravstvena, FAMNIT, Fakulteta za management, Humanistika, IAM ter Pedagoška, vse z dne 8. 12. 2020,
• Seznam mobilnih telefonskih številk, za katere velja Pogodba o sklenitvi naročniškega razmerja z dne 23. 9. 2020 in Seznam mobilnih telefonskih številk, za katere velja Pogodba o sklenitvi naročniškega razmerja z dne 21. 5. 2020,
• Predlog za dodelitev mobilnih številk v službeno uporabo (priloga 1) z dne 7. 1. 2021,
• Vloga za zamenjavo kartice SIM z dne 13. 3. 2020,
• Pogodba o naročniškem razmerju za uporabo mobilnih elektronskih komunikacijskih storitev in/ali fiksnih storitev z dne 21. 5. 2020, z dne 26. 5. 2020, z dne 8. 6. 2020, z dne 8. 7. 2020, z dne 21. 7. 2020, z dne 8. 9. 2020, z dne 23. 9. 2020 ter z dne 6. 1. 2021 (2x),
• Aneks št. 20/2013 (za več naročniških razmerij) z dne 9. 2020,
• Seznam naročniških razmerij, za katere velja: Aneks št. 20/2013 z dne 23. 9. 2020,
• Aneks št. 20/2013 k pogodbi o naročniškem razmerju z dne 13. 3. 2020, z dne 12. 6. 2020, z dne 28. 7. 2020 (3x), z dne 17. 9. 2020, z dne 13. 11. 2020, z dne 7. 12. 2020, z dne 19. 1. 2021, z dne 16. 3. 2021, z dne 22. 3. 2021 (3x), z dne 22. 4. 2021,
• Okvirni sporazum za nakup in najem energijsko učinkovite računalniške opreme št. 185-24/20 z dne 24. 3. 2020 ter
• Poslovna ponudba po vaši meri (Ponudba za nakup računalniške opreme za potrebe fakultete (UP, Fakulteta za management)) z dne 29. 4. 2020.

Navedene dokumente je organ prepoznal kot dokumente, ki ustrezajo prosilčevi zahtevi po posredovanju vseh pogodb, aneksov, dogovorov, sporazumov, naročil ali naročilnic, ki so podlaga za izplačila prejetih računov za obdobje zadnjih 12 mesecev (druga alineja njegove zahteve) ter posredovanju celotne prejete ponudbene dokumentacije ………., ki je bila osnova za sklenitev pogodb, aneksov ali sporazumov in izdajo naročilnic, navedenih v drugi alineji zahtevka (tretja alineja njegove zahteve).

IP ugotavlja, da gre za dokumente v zvezi s porabo javnih sredstev, zato so ti prosto dostopni na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Gre za dokumente, ki so splošne narave in se nanašajo na urejanje medsebojnega razmerja ter ne vsebujejo nikakršnih informacij, ki bi lahko predstavljale poslovno skrivnost, kot jo opredeljuje 2. člen ZPosS oz. 39. člen ZGD-1 (za dokumente pred uveljavitvijo ZPosS). Posamezne pogodbe ter ponudba stranskega udeleženca sicer vsebujejo določila o poslovni skrivnosti, ki pa nikakor ne zadostijo zgoraj navedenim zakonskim pogojem za obstoj izjeme poslovne skrivnosti. Še več, IP izpostavlja peti odstavek 14. člena Pogodbe o poslovnem sodelovanju z dne 1. 6. 2020, ki določa, da je naročnik seznanjen, da je ………. zavezanec po ZDIJZ in da so lahko pogodba ali njeni sestavni deli predmet objave oziroma razkritja. Da so pogodbe, okvirni sporazumi, informacije javnega značaja, izhaja tudi iz preteklih odločitev IP, kot npr. iz odločbe št. 090-31/2021 z dne 23. 4. 2021 in odločbe št. 090-56/2021 z dne 3. 5. 2021. V slednji je med drugim IP odločil tudi, da je prosto dostopna informacija predračun (ponudba), takšno stališče pa je IP zavzel tudi v odločbi št. 021-83/2007 z dne 1. 2. 2008, ki mu je s sodbo U284/2008-35 z dne 27. 5. 2009 sledilo tudi Upravno sodišče RS. 

Omenjeni dokumenti vsebujejo tudi osebne podatke, in sicer ime in priimek javnega uslužbenca, ki nastopa v dokumentih kot podpisnik organa oz. kot njegov zastopnik, zato je razkritje tega podatka dopustno na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Nadalje se v dokumentih nahajajo tudi imena in priimki zaposlenih pri stranskemu udeležencu, njihovi lastnoročni podpisi, znanstveni naziv člana uprave, telefonske številke, elektronski naslovi, serijske številke kartice SIM, za katere pa IP ni našel pravne podlage za njihovo razkritje. Iz tega razloga jih mora organ ob posredovanju prosilcu prekriti.

IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag zaključil, da je pritožba prosilca delno utemeljena. IP je tako pritožbi prosilca delno ugodil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V tem delu je IP odločbo organa odpravil in odločil, v skladu s prvim odstavkom 252. člena ZUP. V preostalem delu pa je IP pritožbo prosilca zavrnil v skladu s prvim odstavkom 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (kot to izhaja iz točke 3. izreka te odločbe).

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Mevlida Deljanin, univ. dipl. prav.

asistentka svetovalca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.

informacijska pooblaščenka