prosilec - UKC Ljubljana

Številka: 090-169/2026/7

Datum: 22. 5. 2026

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …  (v nadaljevanju prosilec) z dne 16. 4. 2026, zoper sklep UKC Ljubljana, Zaloška cesta 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 045-0011/2026/0002 z dne 16. 3. 2026, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O

1.     Pritožbi prosilca z dne 16. 4. 2026, zoper sklep UKC Ljubljana, št. 045-0011/2026/0002 z dne 16. 3. 2026, se ugodi, izpodbijan sklep se odpravi in se zadeva vrne organu v ponovni postopek.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

(1)           Prosilec je dne 5. 3. 2026 na organ naslovil zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja. Zahteval je informacije, ki se nanašajo na travmatološko dejavnost UKC Ljubljana pri obravnavi poškodb spodnje okončine, kjer se uporablja imobilizacija z mavcem/longeto ali opornico/boot, vključno z vakuumski sistemi, in sicer:

1.     Interno navodilo, standardni postopek, klinično pot, algoritem, flowchart, ki ureja izbor vrste imobilizacije pri obravnavi poškodbe spodnje okončine,

2.     Sklep/usmeritev, zapisnik strokovnega kolegija, dopis vodstva, interno usmeritev, iz katere je razvidno, da je bila po nabavi VAC sistemov sprejeta usmeritev o njihovi preferirani oziroma privzeti uporabi pri obravnavi poškodb spodnje okončine,

3.     Blank predloga (brez podatkov pacientov) ambulantnega izvida/standardnega elektronskega obrazca ali posnetka zaslona/seznama polj, iz katere je razvidno, kje se dokumentira izbrana metoda imobilizacije, režim obremenjevanja, razlog izbire metode ter plan kontrole in RTG/diagnostika,

4.     Seznam VAC pripomočkov, ki se uporabljajo v UKC Ljubljana (model/velikost, proizvajalec, kataloška oznaka/REF, UDI identifikator) ter verzije navodil za uporabo (IFU), ki se uporabljajo pri izdaji/uporabi,

5.     Interna navodila/standardni postopki, ki urejajo pravilno namestitev/izdajo VAC pripomočkov, preverjanje pravilne uporabe, varnostno spremljanje (npr. opozorilni znaki, ukrepanje ob težavah), režime obremenjevanja in standardna navodila ob odpustu,

6.     Pisna navodila (leaflet/standardna navodila), ki se izročijo pacientu posebej za VAC pripomočke ali imobilizacijo z opornico,

7.     Dokumenti o usposabljanju osebja za uporabo VAC pripomočkov (npr. interna navodila, gradiva usposabljanj, zapisniki predstavitev, anonimiziran seznam udeležencev).

Prosilec v primeru, če organ s katerim od zgornjih dokumentov ne razpolaga, zahteva izrecno navedbo, da dokument ne obstaja, kratek opis skrbnega iskanja (kdo je iskal po funkciji/organizacijski enoti, kje je iskal in navedbo časovnega okvirja iskanja).

(2)           Organ je 16. 3. 2026 izdal sklep, št. 045-0011/2026/0002, da se prosilčeva zahteva z dne 5. 3. 2026, zavrže na podlagi 129. člena ZUP. Organ meni, da je del zahteve prošnja za posredovanje dokumentov, del vloge pa anketni obrazec, ob tem pa navaja, da je dne 27. 11. 2025 in dne 2. 12. 2025 prejel že dve vlogi prosilca, v katerih je zahteval podatke o uporabi opornic VACOped/VACOpedes za obdobje 1. 1. 2018 do 30. 9. 2025, vključno s številom uporabljenih oziroma izdanih opornic po različnih diagnozah. Zahteval je tudi podatke o uporabi mavcev ter drugih vrst klasične imobilizacije, podatke o ambulantnih pregledih po posameznih diagnozah, klinične protokole, strokovna mnenja, interne odločitve, interne klinične poti, smernice in odločitve strokovnih kolegijev o uporabi opornic VACOped ter interne analize, poročila in primerjave stroškov pri uporabi mavcev, VACOped in drugih opornic. V navedenih postopkih je organ izdal sklep o združitvi in odločbo, št. 045-0126/2025 z dne 2. 2. 2026, s katero je zahtevam prosilca delno ugodil in prosilcu poslal vse dokumente, s katerimi razpolaga na temo opornic. Prosilcu je bila odločba vročena po ZUP, dodatna dokumentacija pa z navadno pošiljko. Organ je v nadaljevanju opredelil informacijo javnega značaja v smislu 4. člena ZDIJZ in 129. člen ZUP, na podlagi katerega je zahtevo prosilca z dne 5. 3. 2026 zavrgel. Organ navaja tudi, da je prosilec še vedno upravičen prevzeti neprevzeto pošiljko iz predhodnega postopka in priložil fotografijo neprevzete kuverte, za termin prevzema pa je navedel telefonsko številko, kjer se mora prosilec predhodno naročiti.

(3)           Zoper sklep, št. 045-0011/2026/0002 z dne 16. 3. 2026, je prosilec dne 16. 4. 2026 vložil pritožbo, v kateri navaja, da zahteva z dne 5. 3. 2026 ni ista upravna zadeva kot v prejšnjem postopku, ki se je nanašal na zahtevo z dne 27. 11. 2025 in dne 2. 12. 2025. Poudarja, da ni šlo za ponovitev identične zahteve niti za zahtevo po novih pojasnilih, novih strokovnih stališčih ali po ustvarjanju nove dokumentacije, ampak je bila zahteva usmerjena v obstoj konkretnih dokumentov, evidenc, predlog, kriterijev, navodil in drugih že obstoječih informacij, s katerimi organ razpolaga ali ne razpolaga. Meni, da je organ novo, drugače strukturirano in bolj natančno zahtevo, preveč pavšalno stlačil v okvir prejšnjega postopka, ne da bi po posameznih točkah izkazal, da je bilo o vsaki izmed sedaj zahtevanih informacij že pravnomočno odločeno. Prosilec meni, da je organ navajal le splošne trditve, da je bilo o zahtevi že odločeno, pojasniti pa bi moral, katere posamezne točke nove zahteve naj bi bile že obravnavane, v katerem aktu, v kakšnem obsegu in s kakšnim izidom. Prosilec navaja, da je njegova zahteva bila formalno popolna in da zahtevanih dokumentov ni treba označiti z internim naslovom, opravilno številko ali drugim identifikatorjem, če s temi podatki prosilec ne razpolaga. Dovolj je, da so zahtevane informacije vsebinsko opredeljene tako, da jih je mogoče določiti in obravnavati, kar je tudi storil. Tudi, če bi organ menil, da je zahteva v katerem delu nejasna ali premalo določna, bi ga moral pozvati na dopolnitev zahteve in mu pri tem nuditi ustrezno pomoč. Šele, če prosilec zahteve ne dopolni tako, da jo je mogoče obravnavati, pride v poštev zavrženje po 19. členu ZDIJZ. Prosilec meni, da organ v obravnavani zadevi ni ravnal po tem postopku, temveč je zahtevo zavrgel iz drugega razloga, ki pa ni podan. Navaja, da je organ, namesto, da bi presodil, ali z zahtevanimi dokumenti razpolaga in ali obstajajo razlogi za morebitno omejitev dostopa, posegel po zavrženju, čeprav pogoji za takšno odločitev niso bili izkazani. Predlaga, da IP pritožbi ugodi, izpodbijani sklep odpravi in UKC Ljubljana naloži, da o zahtevi odloči meritorno in po posameznih točkah zahteve jasno ugotovi, ali z zahtevano informacijo razpolaga.

(4)            Organ je po prejemu pritožbe to, z dopisom, št. 045-0011/2026/0004 z dne 20. 4. 2026, odstopil v reševanje IP. Poleg dokumentov zadeve je IP posredoval tudi prejete vloge prosilca in odgovore organa iz preteklih postopkov.

Pritožba je utemeljena.

(5)            IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(6)            Organ je izpodbijani sklep izdal na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP, ki določa, da organ s sklepom zahtevo zavrže, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Enako ravna tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo.

(7)           IP najprej ugotavlja, da med prosilcem in organom ni sporno, da je prosilec tako v zahtevah z dne 27. 11. 2025 in z dne 2. 12. 2025, kot v zahtevi z dne 5. 3. 2026 (med drugimi navedbami), zahteval tudi posredovanje internih dokumentov, predlog, standardov, kliničnih poti, algoritmov in drugih notranjih gradiv, ki se nanašajo na imobilizacijo spodnje okončine.

(8)           Organ vztraja pri stališču, da je o zahtevi prosilca iz predhodnega odstavka že odločil, in sicer z odločbo št. 045-0126/2025 z dne 2. 2. 2026, s katero je njegovi zahtevi delno ugodil. Temu prosilec nasprotuje in meni, da mu organ zahtevane informacije ni posredoval, ter o tem sploh ni vsebinsko odločal, če pa zahtevana informacija ne obstaja, bi mu moral organ izdati odločbo. IP je v tem postopku tako presojal, ali je organ postopal pravilno, ko je zahtevo prosilca z dne 5. 3. 2026 zavrgel.

(9)            Da v postopkih po ZDIJZ lahko govorimo o izpolnitvi zakonskih pogojev za zavrženje po 4. točki prvega odstavka 129. člena ZUP, mora biti o isti upravni stvari, torej dostopu do istega dokumenta istega prosilca, že pravnomočno odločeno ali pa se že vodi postopek po ZDIJZ. Enako velja v primerih, ko je bila istemu prosilcu glede istih dokumentov že izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo. Povedano drugače, če je konkreten postopek dostopa do informacij javnega značaja še v teku (torej da še ni pravnomočno zaključen) ali če je pravnomočno zaključen, pa se okoliščine niti pravna podlaga niso spremenile, prosilec od istega organa, nima pravice zahtevati istih dokumentov. Zato lahko v teh okoliščinah organ zahtevo zavrže. V takšnih primerih je dokazno breme na organu, torej da dokaže, da je bilo o dostopu do isto vrstnih dokumentov istega prosilca že pravnomočno odločeno oziroma, da glede tega že teče postopek po ZDIJZ.

(10)        Tega dokaznega bremena v obravnavni zadevi organ, po presoji IP, ni izpolnil. Kot ugotavlja že prosilec v pritožbi, je organ v zvezi s tem le pavšalno navajal, da prosilec zahteva posredovanje internih dokumentov, predlog, standardov, kliničnih poti, algoritmov in drugih notranjih gradiv, ki urejajo kriterije za izbor med uporabo mavca oziroma longete ter uporabo opornice oziroma boota. S takšnimi navedbami organ ni v ničemer dokazal, da je o dokumentih, ki jih je prosilec zahteval z zahtevo po ZDIJZ z dne 5. 3. 2026, že odločal v drugih postopkih, saj se v obravnavani zadevi niti ni opredelil, katere dokumente je prepoznal kot predmet zahtev, niti ni pojasnil, da bi o njih že odločal, oziroma da bi bili prosilcu že posredovani. Takšne pavšalne opredelitve organ ni mogel odpraviti s tem, ko je, ob odstopu pritožbe, IP posredoval druge vloge prosilca in dokumente, ki so mu bili posredovani v drugih postopkih. Namreč, ne samo, da se organ nanje sklicuje izven obrazložitve, IP ugotavlja, da iz njih ne izhaja, da bi se nanašali na iste dokumente oziroma podatke, ki jih je prosilec zahteval z zahtevo po ZDIJZ z dne 5. 3. 2026. V posledici te pomanjkljivosti je izpodbijana odločba neobrazložena do te mere, da se je ne da preizkusiti, s tem pa je bila zagrešena absolutna bistvena kršitev pravil upravnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP. Prav tako je bilo v postopku odločanja na prvi stopnji nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, glede tega, katere dokumente je organ sploh prepoznal kot predmet zahteve (po posameznih točkah zahteve prosilca) in ali je o njih že pravnomočno odločil, kot to določajo kavtele 4. točke prvega odstavka 129. člen ZUP, oziroma ali prosilec z vsemi s temi dokumenti že razpolaga in za vložitev zahteve nima več pravnega interesa.

(11)         Če bo organ ugotovil, da o isti upravni zadevi (torej o istih dokumentih istega prosilca) še ne vodi upravnega ali sodnega postopka, ali da o njej še ni bilo pravnomočno odločeno, in da ni drugih razlogov za zavrženje prosilčevih zahtev (npr. če prosilec že razpolaga z vsemi dokumenti), bo moral o njih odločiti na podlagi določb ZDIJZ.

(12)        Glede na navedeno je IP zaključil, da je pritožba utemeljena, ker je podana bistvena kršitev postopka, zato je IP izpodbijano odločbo, na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP, skladno z razlogi, navedenimi v obrazložitvi te odločbe, odpravil in zadevo vrnil v ponovni postopek prvostopenjskemu organu. Organ mora o zadevi odločiti nemudoma, najpozneje pa v roku tridesetih (30) dni od prejema te odločbe, pri čemer mora upoštevati napotke IP, ki so podani v tej odločbi.

(13)        V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(14)        Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu: 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopusten upravni spor, ki se lahko sproži s tožbo pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, v roku 30 dni od dneva prejema te odločbe. Tožba se lahko vloži pisno po pošti, po elektronski poti ali osebno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva po vročitvi te odločbe, do izteka roka za vložitev tožbe (281.a člen ZUP). Odpoved pravici do sodnega varstva stranka poda pri organu s pisno izjavo ali ustno izjavo na zapisnik. Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva tudi glede posamezne točke izreka oziroma vsebinsko ločljivih delov izreka. Odpovedi pravici do sodnega varstva ni mogoče preklicati.

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav.

namestnica pooblaščenke