prosilec - UKC Ljubljana

POVZETEK:

Organ je delno ugodil zahtevi prosilca in mu posredoval dokumente v zvezi z zaposlitvijo in izredno odpovedjo o zaposlitvi javnega uslužbenca s prekritimi osebnimi podatki. IP po preučitvi pritožbe ugotavlja, da je organ prekril tudi podatke, ki niso varovani osebni podatki ter da ni pravilno odločil o obliki seznanitve z dokumenti. Organ je v posredovani izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi dejansko prekril praktično celoten dokument, ne samo varovanih osebnih podatkov. Prekril je torej tako osebne okoliščine in zagovor javnega uslužbenca, njegovo ravnanje in subjektiven odnos do dogodkov, kot tudi druge vsebine, iz katerih pa varovani osebni podatki ne izhajajo (npr. splošne pravne in zakonske podlage, zaključke o končnih dejstvih in ukrepih,..). Ker teh podatkov ni mogoče šteti kot varovanih osebnih podatkov, je organ, v nasprotju s 7. členom ZDIJZ, na posredovanem dokumentu napačno izvedel delni dostop.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-306/2025/4

Datum: 7. 10. 2025

Informacijski pooblaščenec, po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 251. člena, prvega odstavka 252. člena ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec) z dne 1. 7. 2025, zoper odločbo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, Zaloška cesta 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 045- 0105/2025 z dne 5. 6. 2025, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožbi prosilca z dne 1. 7. 2025 zoper odločbo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, št. 045- 0105/2025 z dne 5. 6. 2025, se delno ugodi, in sicer tako, da se izrek izpodbijane odločbe dopolni na način:

a.     da je organ dolžan v roku enaintrideset (31) dni od vročitve te odločbe prosilcu, v elektronski obliki, na njegov elektronski naslov, v zvezi z izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi javnemu uslužbencu …, št. 073-0011/2024-0012 z dne 12. 2. 2024, posredovati še:

-  pod točko 1./ na 1. strani pod naslovom »Izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi«: šesto, sedmo, osmo in deveto vrstico prvega odstavka,

- v obrazložitvi izredne odpovedi o zaposlitvi: točko 1./ in 2./ na 2. strani ter točko 6./, 7./ in 8./ na 5. strani.

b.      da je organ v roku enaintrideset (31) dni od vročitve te odločbe prosilcu dokumente, do katerih mu je odobril delni dostop z odločbo št. 045- 0105/2025 z dne 5. 6. 2025, dolžan posredovati še v elektronski obliki, na njegov elektronski naslov.

2.     V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.

3.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je pri organu dne 21. 5. 2025 vložil zahtevo za posredovanje dokumentov v zvezi z uslužbencem organa …, in sicer za:

-       vse pogodbe o zaposlitvi in vse anekse k pogodbam,

-       potrdilo o izobrazbi, ki je pogoj za zasedbo delovnega mesta,

-       odpoved pogodbe o zaposlitvi,

-       zadnje tri plačilne liste/obračune plač,

-       življenjepis.

Organ je o zahtevi odločil z odločbo št. 045-0105/2025/002 z dne 21. 5. 2025, zoper to odločitev pa je prosilec vložil pritožbo, na podlagi katere je organ izdal nadomestno odločbo št. 045- 0105/2025 z dne 5. 6. 2025 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero je zahtevi delno ugodil in prosilki posredoval dokumente s prekritimi varovanimi osebnimi podatki. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ navedel, da je v posredovanih dokumentih kot varovane osebne podatke prekril davčno številko, naslov, dodatek za delovno dobo, številko transakcijskega računa, neto izplačila, podatek o premijskem razredu, odtegljaje , davke in prispevke ter druge podatke iz zasebne sfere posameznika, ki niso povezani z delovnim razmerjem javnega uslužbenca. V zvezi s posredovanjem odpovedi pogodbe o zaposlitvi je organ navedel, da je zahtevi prosilca prav tako delno ugodil. Poleg datuma rojstva in naslova ter drugih podatkov iz zasebne sfere posameznika, ki niso v zvezi z delovnim razmerjem, je v dokumentu prekril tudi odpovedne razloge, ker ne gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca.

Zoper izpodbijano odločbo je prosilec dne 1. 7. 2025 pri organu vložil pritožbo, in sicer iz razloga kršitev pravil postopka in nepravilne uporabe materialnega prava. V zvezi z zavrnitvijo dostopa do razlogov za odpoved pogodbe o zaposlitvi meni, da je organ neutemeljeno zavrnil dostop tudi do delov, ki se ne nanašajo na varovane podatke. Opozarja na prvo alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ in meni, da gre za podatke v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca. Opozarja na prakso IP s tem v zvezi, zlasti na odločbo št. 090-463/2024 z dne 18. 12. 2024, po kateri so prosto dostopni podatki o dejstvih v zvezi z izrečenimi ukrepi (kakšen ukrep je bil izrečen in zakaj), ne pa tudi podrobni opisi s tem povezanih subjektivnih okoliščin, iz katerih izhajajo posameznikove izjave, doživljanje in čustvovanje. Zaključuje, da je organ zaradi napačne uporabe materialnega prava nepopolno ugotovil dejansko stanje. Izrek izpodbijane odločbe ob tem ne določa kateri konkretni podatki se prekrijejo v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, saj je organ navedel le, da se prekrije datum rojstva in zagovor javnega uslužbenca, zato se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti. Organ mu je zahtevano dokumentacijo posredoval v fizični obliki, čeprav je v njegovi zahtevi jasno navedeno, da zahteva posredovanje v elektronski obliki, po e – pošti. Meni, da bi mu organ moral dostop omogočiti v obliki, kot je zahteval. O načinu posredovanja dokumentacije je treba odločiti v izreku odločbe, kot pa je razvidno iz izpodbijane odločbe, organ o tem ni odločil v izreku.

Pritožbo prosilca je organ dne 8. 7. 2025 posredoval v odločanje IP. Na podlagi poziva IP je organ dne 3. 10. 2025, posredoval še dokumente, o katerih je odločil z izpodbijano odločbo (v izvorni obliki).

Pritožba je delno utemeljena.

1.     Meje preizkusa s strani pritožbenega organa

IP kot organ druge stopnje je, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločitev preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

2.     Glede kršitev pravil postopka in načina seznanitve z zahtevanimi dokumenti

IP najprej ugotavlja, da so utemeljene pritožbene navedbe prosilca, da izrek izpodbijane odločbe glede posredovanja dokumenta o izredni odpovedi pogodbe ni skladen z 213. členom ZUP. Organ je namreč v izreku navedel, da  se prekrije datum rojstva in zagovor javnega uslužbenca, pri čemer iz obrazložitve izpodbijane odločbe in tudi posredovane dokumentacije izhaja, da organ ni omogočil dostopa do datuma rojstva, naslova in do celotne obrazložitve dokumenta. Izrek izpodbijane odločbe je tako v nasprotju z obrazložitvijo, zato je IP, v skladu s prvim odstavkom 251. člena ZUP, sam odpravil kršitve in dopolnil postopek, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju.

Dalje IP ugotavlja, da je organ prosilcu zahtevane dokumente posredoval v obliki fotokopij in ne v elektronski obliki, kot je to zahteval prosilec. Iz drugega odstavka 17. člena ZDIJZ izhaja, da je oblika seznanitve z dokumenti bistvena sestavina zahteve za dostop do informacij javnega značaja. Ob tem IP pojasnjuje, da ima prosilec, v skladu z drugim odstavkom 5. člena ZDIJZ, pravico do izbire načina seznanitve, organ pa je na to izbiro vezan. Kot izhaja iz zahteve prosilca z dne 21. 5. 2025 (pa tudi iz obrazložitve izpodbijane odločbe), je prosilec kot način seznanitve zahteval dokumente v elektronski obliki, kar pomeni, da je organ postopal napačno, ker mu je (po navadni pošti) posredoval fotokopije. Posledično je IP pritožbi prosilca v tem delu ugodil, izrek izpodbijane odločbe dopolnil in organu naložil, da mora prosilcu vse dokumente v skladu z izpodbijano odločbo in v skladu s to odločbo posredovati (ponovno) še v elektronski obliki.

V nadaljevanju je IP presojal, ali in v katerem delu je podana izjema varstva osebnih podatkov ter ali je organ v posredovani odpovedi pogodbe o zaposlitvi pravilno izvedel delni dostop in prekril varovane osebne podatke.

3.     O varstvu osebnih podatkov

Organ se je v izpodbijani odločbi smiselno skliceval na 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki kot izjemo od prosto dostopnih informacij določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

Za obdelavo osebnih podatkov (tudi za njihovo posredovanje javnosti oziroma prosilcu po ZDIJZ) mora biti podana ustrezna pravna podlaga, ki jo določa Splošna uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Uradni list Evropske unije, št. L 119 z dne 4. 5. 2106 in nasl.; v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu podatkov) v prvem odstavku 6. člena. Na to pravno podlago se v prvem odstavku 6. člena sklicuje tudi Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22; v nadaljevanju ZVOP-2).

Osebni podatek pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (prva točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov).

Splošna uredba o varstvu podatkov v 86. členu določa, da lahko javni organi oziroma javno ali zasebno telo v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga, zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka javnosti predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po drugem odstavku 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 6. členu Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, lahko predstavlja tudi ZDIJZ. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo npr. podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ).

Organ je v obrazložitvi izpodbijane odločbe navedel, da je v odpovedi pogodbe o zaposlitvi prekril rojstni datum, naslov in osebne okoliščine javnega uslužbenca (pri čemer je organ v uvodu prekril kršitev in dalje celotno obrazložitev izredne odpovedi).

Po vpogledu v izvoren dokument odpovedi pogodbe o zaposlitvi št. 073-0011/2024-0012 z dne 12. 2. 2024 in njegovi primerjavi z dokumentom, ki je bil v obliki delnega dostopa posredovan prosilcu, IP ugotavlja, da so pritožbene navedbe v tem delu delno utemeljene. Organ je v posredovani izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi dejansko prekril praktično celoten dokument, ne samo varovanih osebnih podatkov. Prekril je torej tako osebne okoliščine in zagovor javnega uslužbenca, njegovo ravnanje in subjektiven odnos do dogodkov, kot tudi druge vsebine, iz katerih pa varovani osebni podatki ne izhajajo (npr. splošne pravne in zakonske podlage, zaključke o končnih dejstvih in ukrepih,..). Ker teh podatkov ni mogoče šteti kot varovanih osebnih podatkov, je organ, v nasprotju s 7. členom ZDIJZ, na posredovanem dokumentu napačno izvedel delni dostop. Posledično je IP pritožbi prosilca v tem delu delno ugodil, izpodbijano odločbo delno spremenil in organu naložil posredovanje zahtevane izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi na način, kot izhaja iz točke 1a izreka te odločbe. V preostalem delu (glede v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi prekritih podatkov) je IP pritožbo prosilca zavrnil, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (3. točka izreka te odločbe).

Ta odločba je skladno s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah[1] oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu: 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Saša Benčič, univ. dipl. prav.

Svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke

[1] Uradni list RS, št. 106/10 – UPB, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20 – ZFRO.