prosilec - UKC Ljubljana
+ -Številka: 090-31/2025
Kategorije: Kršitev postopka
POVZETEK:
Prosilec je zahteval zapisnik zadnje seje sveta zavoda, na kateri je bila obravnavana nepremičnina Japljeva 4, celotno dokumentacijo o tožbi določenega podjetja zoper organ, vključno s pogodbami, finančnimi dokumenti, sodnimi vlogami in korespondenco, dopis o prekinitvi dogovora s tem podjetjem, vse ostale dokumente o investicijah v zvezi s to nepremičnino. Organ je z izpodbijano odločbo odločil o zahtevi in o še dveh vlogah, ki ju je prepoznal kot zahtevi za dostop do informacij javnega značaja, odločil pa je še o drugih dokumentih, pri čemer ni navedel, na katere zahteve se nanašajo. Po vsebini pa je del zahteve o najemih zavrnil zaradi varstva OP, v preostalem delu pa je zahtevo zavrgel, ker je prosilec iste dokumente že zahteval. IP je v celoti odpravil odločbo. V zavrnilnem delu je pritožbi ugodil in omogočil delni dostop do dokumentov o najemu in do zapisnika seje sveta zavoda z dne 13. 11. 2024 ter organu naložil, da omogoči dostop do relevantnih delov teh dokumentov. Prav tako je IP ugodil pritožbi v delu zahteve, ki se nanaša na zapisnike sej sveta zavoda za obdobja, za katera je IP ugotovil, da se je organ napačno skliceval, da je o njih že odločal in do celotne dokumentacije o tožbi podjetja … ter vrnil odločitev v tem delu v ponovno odločanje. Pritožbo pa je zavrnil v delu, ki se nanaša na informacije povezane z investicijami na naslovu Japljeva 4, ker je ugotovil, da je organ pravilno odločil, da se zahteva zavrže, saj z dokumenti, ki ustrezajo zahtevi v tem delu, prosilec že razpolaga. Prav tako je IP zavrnil zahtevo v delu, ki se nanaša na elektronsko pošto g. … o ustavitvi del z dne 17. 3. 2021 in dopis o prekinitvi dogovora s podjetjem .., ker je organ zahtevo v tem delu pravilno zavrgel, saj o istih zahtevanih dokumentih še teče upravni postopek.
ODLOČBA:
Številka: 090-31/2025/8
Datum: 13. 3. 2025
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega in tretjega odstavka 251. člena, prvega odstavka 252. člena in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …. (v nadaljevanju prosilec), z dne 21. 1. 2025, zoper odločbo in sklep Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, Zaloška cesta 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 0045-0069/2024-2 z dne 16. 1. 2025, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, izdaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca z dne 21. 1. 2025 se delno ugodi in se odločba in sklep Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, št. 0045-0069/2024-2 z dne 16. 1. 2025, delno odpravita v 1. in 2. točki izreka ter se odloči:
1. 1. Organ je dolžan prosilcu v roku enaintrideset (31) dni od vročitve te odločbe v elektronski obliki posredovati:
- mnenje Državnega odvetništva RS št. M3-A58-183/2020 z dne 13. 1. 2021, pri čemer mora prekriti ime in priimek posameznikov na 1. strani v 10., 11. in 18. vrstici, na 2. strani v 1., 4., 8., 10., 12., 14., 16., 19., 21. vrstici, na 3. strani v 6., 13., 24., 30., 32., 33., 36., 39., 45. vrstici, na 4. strani v 4., 9., 12., 14., 17. in 22. vrstici,
- dopis organa na Ministrstvo za zdravje št. 3301-0002/2020/0001 z dne 7. 12. 2020,
- primopredajni zapisnik predaje službenega stanovanja na naslovu Japljeva ulica 4 z dne 6. 5. 2024, pri čemer mora prekriti ime in priimek uporabnice in njenega moža,
- obvestilo Javnega sklada Mestne občine Ljubljana št. 35211-95-95/2024-6 3114 z dne 26. 3. 2024, pri čemer mora prekriti ime in priimek posameznice v prvi vrstici in v končni odredbi o vročitvi v vednost,
- elektronsko sporočilo z dne 12. 2. 2021 in zapisnik sestanka z dne 11. 2. 2021 ob 13.20 uri, pri čemer mora prekriti elektronske naslove in telefonske številke zaposlenih pri organu ter ime in priimek uporabnice in njene sestre v navedbi zadeve, v navedbi prisotnih, v 1., 7., 11., 12., 17., 20., 23., 25., 26., 27., 28., 31. in 33. vrstici,
- zapisnik 8. seje Sveta zavoda organa z dne 13. 11. 2024 v naslovu dokumenta in v 14.c točki, pri čemer mora prekriti priimek posameznika.
1. 2. Zadeva se glede zahteve za dostop do:
- zapisnikov sej organa, na katerih je bila obravnavana nepremičnina Japljeva 4 za obdobje od junija 2022 do novembra 2022 in od julija 2024 do seje 13. 11. 2024 ter po tem datumu do 5. 12. 2024,
- vse komunikacije in gradiva, povezana s sanacijo strehe ter za celotno dokumentacijo o tožbi podjetja …, vključno s pogodbami, finančnimi dokumenti, sodnimi vlogami in korespondenco vrne organu v ponovni postopek. Organ mora o zadevi odločiti najpozneje v 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.
2. V delu pritožbe prosilca zoper odločbo in sklep Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, št. 0045-0069/2024-2 z dne 16. 1. 2025, ki se nanaša na:
- vse ostale dokumente in informacije do dneva vložitve vloge, povezane z investicijami na naslovu Japljeva 4,
- na elektronsko pošto g. … o ustavitvi del z dne 17. 3. 2021 in dopis o prekinitvi dogovora s podjetjem …., ki ga je že večkrat zahteval, se pritožba kot neutemeljena zavrne.
3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v :
O zahtevi in izpodbijani odločbi
(1) Organ je dne 24. 11. 2024 prejel zahtevo prosilca za dostop do naslednjih dokumentov:
1. Zapisnik zadnje seje sveta zavoda, na kateri je bila obravnavana nepremičnina Japljeva 4,
2. Celotno dokumentacijo o tožbi podjetja .., vključno s pogodbami, finančnimi dokumenti, sodnimi vlogami in korespondenco,
3. Dopis o prekinitvi dogovora s podjetjem …, ki ga je že večkrat zahteval,
4. Vse ostale dokumente in informacije do dneva vložitve vloge, povezane z investicijami, vzdrževanjem, finančnimi transakcijami, kaznimi in drugimi dejavnostmi v zvezi z nepremičnino.
Prav tako navaja, da je kot solastnik nepremičnine na Japljevi 4 upravičen do vpogleda v spis.
(2) Organ je z odločbo in sklepom št. 0045-0069/2024-2 z dne 16. 1. 2025 (v nadaljevanju izpodbijana odločitev) zahtevo za dostop v 1. točki zavrnil, in sicer v delu: - mnenje glede upravičenosti dodelitve stanovanja s strani UKCL, - dopis UKCL na MZ glede izdelave pravnega mnenja, - primopredajni zapisnik glede predaje službenega stanovanja, - obvestilo sklada o dodelitvi drugega stanovanja in – mail z zapisnikom sestanka. Z drugo točko je organ na podlagi 129. člena ZUP s sklepom zahtevo zavrgel, in sicer v delu naslednjih dokumentov: - pogodbe z …, Poročilo …, - prekinitev dogovorov, - zapisnike sej sveta zavoda, - plačane ali neplačane denarne kazni, - vse dodatne dokumente, ki jih je prosilec že zahteval, - zapisnik zadnje seje sveta zavoda, na kateri je bila obravnavana nepremičnina, - celotno dokumentacijo o tožbi podjetja …., d. o. o., vključno z vsemi pogodbami, finančnimi dokumenti, sodnimi vlogami in korespondenco, - dopis o prekinitvi dogovora z …, - vse ostale dokumente in informacije do dneva vložitve vloge, povezane z investicijami, vzdrževanjem, finančnimi transakcijami, kaznimi in drugimi dejavnostmi v zvezi z nepremičnino, - vse izstavljene račune, vključno s podrobnostmi in dodatki, ki jih organ prosilcu še ni poslal, - vse plačane in še neplačane kazni, skupaj s spremljajočo dokumentacijo in potrdili o plačilih, - izrecna zahteva za mail, ki ga je organ poslal družbi …, d. o. o. glede prekinitve del, kar je že večkrat zahteval (kot ga je organ poslal na Ministrstvo za zdravje) in – specifikacija storitev, ki jih je za naslov Japljeva opravil odvetnik …, in za katere je organ plačal račun (natančen seznam opravljenih storitev, opis namena posameznih storitev in njihovega obsega, datume izvedbe vsake storitve, stroškovno specifikacijo za posamezne storitve, ki so bile vključene v račun). V obrazložitvi je organ najprej navedel, da je dne 16.12.2024; dne 5. 12. 2024 (3x) in dne 24. 11. 2024 prejel po elektronski pošti več zahtev za dostop do informacij javnega značaja prosilca. Organ navaja, da je prosilec v zahtevi za dostop do informacij javnega značaja, pri čemer ne opredeli, za katero zadevo gre in kdaj je bila vložena, navedel sledeče: pogodbe z …, Poročilo …; prekinitve dogovorov; zapisnike sej sveta zavoda; plačane ali neplačane kazni; vse dodatne dokumente, ki jih je pritožnik že zahteval; zapisnik zadnje seje sveta zavoda, na kateri je bila obravnavana nepremičnina; celotno dokumentacijo o tožbi podjetja …, vključno z vsemi pogodbami, finančnimi dokumenti, sodnimi vlogami in korespondenco; dopis o prekinitvi dogovora z …; vse ostale dokumente in informacije do danes, povezane z investicijami, vzdrževanjem, finančnimi transakcijami, kaznimi in drugimi dejavnostmi v zvezi z nepremičnino; vse izstavljene račune, vključno s podrobnostmi in dodatki, ki jih organ še ni poslal; vse plačane in še neplačane inšpekcijske kazni, skupaj z vso spremljajočo dokumentacijo in potrdili o plačilih; izrecno zahteva za mail, ki ga je UKC poslal … d. o. o. glede prekinitve del, kar je že večkrat zahteval (kot ga je organ poslali Ministrstvu za zdravje) in specifikacija storitev, ki jih je za naslov Japljeva 4 opravil odvetnik …, in za katere je UKC poravnal račun (natančen seznam opravljenih storitev; opis namena posameznih storitev in njihovega obsega, datume izvedbe vsake storitve; stroškovno specifikacijo za posamezne storitve, ki so bile vključene v račun). Prosilec pa je zahteval tudi predložitev vseh dokumentov in komunikacije, povezane z obravnavo najemnikov, ključno z notranjimi odločitvami in navodili, ki so preprečevala prijavo najemnikov. Iz vsebine obrazložitve izhaja, da je prosilec v zadevi organa št. 0045-0045/2024 zahteval naslednje dokumente: računi, kazni (izdane, neplačane in plačane), sklepe (neplačane) inšpekcijskega postopka št. 06122-66/2020, zapisnike inšpekcijskega nadzora, račun podjetja Gradbeni Biro …. s.p., št. 61/21 in račun … gradnje d.o.o. št. 078/2022. V zahtevi za dostop do informacij javnega značaja je bilo v zadevi 0045-0045/2024 odločeno o naslednjih dokumentih: računi, kazni (izdane, neplačane in plačane), sklepi (neplačani) inšpekcijskega postopka 06122-66/2020, zapisniki inšpekcijskega nadzora, račun podjetja …. s.p., št. 61/21 in račun …. gradnje d.o.o. št. 078/2022. Prosilec je zahteval vse dokumente v zvezi s plačanimi in neplačanimi inšpekcijskimi kaznimi. Organ je ugotovil, da se zahteva nanaša na Sklepe o denarni kazni v upravni izvršbi, ki ga je izdala Republika Slovenija, Ministrstvo za naravne vire in prostor, Inšpektorat RS za naravne vire in prostor, Gradbena in geodetska inšpekcija. Organ je preveril, ali so bile izdane še kakšne kazni po zadnji odločitvi v zadevi 045-0052/2024 z dne 9. 9. 2024. Prosilec je nadalje v predmetni zadevi: 045-0052/2024 zahteval še: vse izstavljene račune in vse plačane račune, kazni izstavljene in plačane; dopise, naročila statikov, plačila statikov in ostalih mnenj; mnenja; odvetniške stroške; račune za streho izstavljene in plačane ter vso ostalo dokumentacijo, vso korespondenco, ki se tiče nepremičnine Japljeva 4. Nadalje je prosilec v zadevi 045-0052/2024 z dne 21. 10. 2024 zahteval še: listine, dokazila in ostalo dokumentacijo v sodnem sporu IX Pg 860/2023, ki poteka pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani; dopise, odvetniške storitve in ostalo dokumentacijo, mail korespondenca g. … 17. 3 .2021; račun št. 035/2021 in št. 078/2022 od … gradnje d.o.o.; račun št. 61/21 …. s.p.; dogovor glede plačila in izvedbe del nujne sanacije strehe na objektu Japljeva 4; kazni izstavljene in plačane; celoten dostop do dokumentov povezanih z inšpekcijskim postopkom št. 06122-66/2020, vključno z vsemi računi, kaznimi in sklepi do danes; posredovanje zapisnikov vseh sej sveta zavoda UKC Ljubljana do november 2022 in posredovanje zapisnikov sveta zavoda in računi za Japljevo 4. Glede navedenega je bilo odločeno v zadevah; 045-0052/2024 z dne 9. 9. 2024 in 045-0052/2024 z dne 21.10.2024. Prosilec je v zadevi za dostop do informacij javnega značaja: 045-0063/2024 zahteval dostop do naslednjih dokumentov: specifikacija računa za odvetnika ….; Sklep o denarni kazni v upravni izvršbi, prejete po 21.10.2024; vse izstavljene račune na Japljevi 4, elektronsko sporočilo UKC Ljubljana in … d.o.o. na Ministrstvo za zdravje sklep o denarni kazni v upravni izvršbi do 21.10.2024. V zadevi je bilo odločeno z zadevo: 045-0063/2024 z dne 12.12.2024. Prosilec je zahteval v zadevi: 045-0063/2024 naslednje dokumente: zapisnik zadnje seje sveta zavoda (zadnja redna seja 13.11.2024 - še ni zapisnika); celotno dokumentacijo o tožbi podjetja …, vključno z vsemi pogodbami, finančnimi dokumenti, sodnimi vlogami in korespondenco; dopisi o prekinitvi dogovora z …. in vse ostale dokumente in informacije do danes, povezane z investicijami, vzdrževanjem, finančnimi transakcijami, kaznimi in drugimi dejavnostmi v zvezi z nepremičnino. O dostopu do informacij javnega značaja je bilo odločeno v zadevi: 045-0063/2024. Zoper odločitev št. 045-0063/2024 se je vlagatelj pritožil in je zadeva odstopljena na IP, glej zveza: 092-297/2024/2. Z dokumenti navedeni prosilec že razpolaga, glede teh dokumentov nima več pravovarstvenega interesa; IP, kot pritožbeni organ je že večkrat zavzel stališče, da isti prosilec v postopku po ZDIJZ ne more več kot enkrat zahtevati tistih informacij javnega značaja s katerimi že razpolaga, saj za to nima več pravovarstvenega interesa. Če so bile zahtevane informacije prosilcu posredovane, namreč ta v pritožbenem postopku svojega pravnega položaja ne more izboljšati. Organ ugotavlja, da je prosilec stranka v postopku izreka Sklepa o denarni kazni in upravni izvršbi, kar je razvidno iz uvoda predmetnega sklepa in prav tako iz pisarniške odredbe »vročiti«. Zato organ meni, da prosilec nima pravnega interesa. Skladno s 129. členom ZUP organ najprej preizkusi zadevo in jo s sklepom zavrže, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Enako ravna organ tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenila. V postopkih po ZDIJZ to pomeni, da v primeru, če je konkreten postopek dostopa do informacij javnega značaja še v teku (torej da še ni pravnomočno zaključen) ali če je pravnomočno zaključen, pa se dejanske okoliščine niti pravna podlaga niso spremenile, prosilec od istega organa oz. zavezanca nima vedno znova pravice zahtevati istih dokumentov. Glede zahteve prosilca za predložitev vseh dokumentov in komunikacije, povezane z obravnavo najemnikov, ključno z notranjimi odločitvami in navodili, ki so preprečevala prijavo najemnikov je organ ugotovil, da ima naslednje dokumente: - Mnenje glede upravičenosti dodelitve nadomestnega stanovanja s strani UKCL, - dopis UKC Ljubljana na MZ glede izdelave pravnega mnenja, - Primopredajni zapisnik glede predaje službenega stanovanja, - Obvestilo sklada o dodelitvi drugega stanovanja, - Mail z zapisnikom sestanka. Ti dokumenti: razkrivajo tako ime najemnika, socialni položaj, ekonomski položaj, vrsto najema ter druge osebne podatke najemnika. Organ je preveril ali bi bil mogoč delni dostop do posameznih dokumentov, vendar je ugotovil, da tudi to ni mogoče. V sled navedenega se zahteva prosilca za dostop do informacij javnega značaja zavrne. O dostopu do vseh navedenih dokumentov, kjer je prosilec vložil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja v naslednjih dneh: 16. 12. 2024; 5. 12. 2024 (3x) in 24. 11. 2024 je organ že odločal. Organ je v konkretnem primeru navedel, da je bilo o enaki zahtevi prosilca že odločeno, in sicer z odločbo št. 045 - 0045 / 2024 z dne 18. 7. 2024; št. 045-0052/2024 z dne 9. 9. 2024 in št. 045-0052/2024 z dne 21. 10. 2024 in št. 045-0063/2024, zato se zahteva za dostop do informacij javnega značaja zavrže.
(3) Dne 21. 1. 2025 je prosilec pri organu vložil pritožbo zoper odločbo št. 045-0069/2024-2. Ob tem je navedel, da se sklicuje na dve ločeni odločbi IP, ki ju je organ prejel dne 23. 12. 2024 in dne 27. 12. 2024. Prosilec organ poziva, da nemudoma spoštuje pravne postopke in obveznosti, ki jih ima kot javni organ. Prva odločba IP se nanaša na njegovo pritožbo zoper odločbo organa št. 045-0063/2024-2 z dne 12. 12. 2024, druga pa na pritožbo prosilca zoper odločbo in sklep št. 045-0067/2024-2, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja. V obeh primerih je IP odločil, da mora organ ali spremeniti odločitev ali odstopiti pritožbo skupaj z vsemi relevantnimi informacijami. Prosilec se pritožuje na vse odločbe in sklepe, s katerimi organ zavlačuje in prikriva svoje napake in nezakonite postopke. Zato prosilec navaja, da naj organ odstopi obe pritožbi skupaj z vsemi dokumenti na IP. Navaja, da se bo poslužil vseh pravnih sredstev, ki so na voljo.
(4) Po prejemu pritožbe je organ v skladu s 246. členom ZUP preveril in ugotovil, da je pritožba pravočasna, dovoljena in da jo je podala upravičena oseba. Organ je odločil, da odločitve ne bo spremenil, zato jo je skupaj s pritožb poslal IP. Ob tem navaja, da je organ v postopku reševal le del dopisa, ki se je nanašal na zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. Navedel je, da organ ne pozna odločitve IP z dne 23. 12. 2024 in z dne 27. 12. 2024, zato se do tega ne more opredeliti. Organ je IP že odstopil pritožbo zoper odločitev št. 045-0063/2024 z dne 14. 1. 2025 in je v obravnavi pri IP. Zadeva organa št. 045-0067/2024 je v evidenci organa stornirana in nikoli pod tem znakom ni bila vodena nobena zadeva ali vloga prosilca. Se pa je organ v enem od poročil v zvezi z zahtevami za dostop do informacij javnega značaja prosilca zgodila tipkarska napaka in je po pomoti navedel zadevo št. 045-0067/2024, pravilno pa je 045-0063/2024 in ta je kot zgoraj navedeno že odstopljena IP.
(5) Zaradi razjasnitve dejanskega stanja je IP dne 20. 2. 2025 pri organu opravil ogled in camera, na katerem je nastal zapisnik o ogledu in camera št. 090-12/2025/7. Z zapisnikom je dne 21. 2. 2025 seznanil prosilca, ki se je dne 6. 3. 2025 nanj odzval in navedel, da se ne strinja z ugotovitvijo, da razpolaga z elektronskim sporočilom organa družbi …, d. o. o.
Pritožba je delno utemeljena.
(6) IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan izpodbijano odločbo preizkusiti v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
(7) Ker prosilec v pritožbi na podlagi solastništva stavbe na Japljevi 4 utemeljuje pravni interes, zaradi katerega naj bi bil upravičen do zahtevanih dokumentov, IP najprej pojasnjuje, da se dostop do dokumentov na podlagi določb ZDIJZ ne presoja z vidika okoliščin posameznega prosilca, temveč z vidika vsebine samih informacij, ki so zahtevane. Pri presoji, ali lahko prosilec pridobi zahtevane dokumente, se je zato vedno treba vprašati, ali gre za informacije, ki bi jih lahko pridobil tudi kdorkoli drug, ki bi organu postavil isto zahtevo. V postopku po ZDIJZ je torej bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in osebni status. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse. Organi so dolžni v skladu z ZDIJZ vsebinsko presoditi le, ali zahtevana informacija izpolnjuje pogoje za informacijo javnega značaja, in ali je prosto dostopna vsem, ne le prosilcu. Utemeljevanje pravnega interesa v obravnavanem primeru zato za dostop do zahtevanih dokumentov ni pomembno. Ob tem IP poudarja še, da je kot pritožbeni organ pristojen odločati le o dostopu do zahtevanih informacij javnega značaja in se ni pristojen spuščati v (ne)pravilnost postopanja organa v drugih, od ZDIJZ neodvisnih postopkov. Zato so pravno nerelevantne tudi vse pritožbene navedbe, s katerimi izraža svoje mnenje v zvezi z delom organa, povezanim z nepremičnino na Japljevi 4.
Kaj je predmet obravnavanega postopka dostopa do informacij javnega značaja?
(8) V izpodbijani odločitvi je organ navedel, da je z njo odločil o zahtevah, ki so bile postavljene dne 24. 11. 2024, tri zahteve z dne 5. 12. 2024 in z dne 16. 12. 2024. Ob tem je posredoval zahtevo prosilca z dne 24. 11. 2024, dokument prosilca naslovljen na predsednico sveta organa z dne 16. 12. 2024 z naslovom »Re:Japljeva 4, - kršenje zakonodaje v UKC« in dokument prosilca z dne 5. 12. 2024, z naslovom »Sum zlorabe položaja in negospodarnega ravnanja z javnimi sredstvi in poziv k dogovoru glede čimprejšnje rešitve Japljeve 4«, ki vsebuje tri sporočila prosilca organu. Z zahtevo prosilca z dne 24. 11. 2024 je prosilec zahteval: 1. Zapisnik zadnje seje sveta zavoda, na kateri je bila obravnavana nepremičnina Japljeva 4, 2. Celotno dokumentacijo o tožbi podjetja …., vključno s pogodbami, finančnimi dokumenti, sodnimi vlogami in korespondenco, 3. Dopis o prekinitvi dogovora s podjetjem …, ki ga je že večkrat zahteval, 4. Vse ostale dokumente in informacije do dneva vložitve vloge, povezane z investicijami na naslovu Japljeva 4. V elektronskem sporočilu z dne 16. 12. 2024 in v treh elektronskih sporočilih z dne 5. 12. 2024, ki ju je organ prepoznal kot zahtevi za dostop do informacij javnega značaja, prosilec ne navaja, da vlaga zahtevo za dostop do informacij javnega značaja niti se v dopisih ne sklicuje na ZDIJZ. V njih se izrecno sklicuje na svoj status solastnika nepremičnine. Prav tako predmet elektronskih sporočil z dne 5. 12. 2024 in z dne 16. 12. 2024 ni pridobivanje dokumentacije, ampak druga problematika (pridobivanje pojasnil, opozarjanje na nepravilnosti, pozivanje k odgovornosti, povračilu škode, ipd.) Le v enem od treh dopisov prosilca z dne 5. 12. 2024 prosilec navede, da organ posreduje zapisnike sej sveta zavoda, kjer je bila obravnavana »ta problematika«, pri čemer je razvidno, da se »ta problematika« nanaša na »rešitev situacije« nepremičnine na Japljevi 4. Iz elektronskega sporočila z dne 16. 12. 2024 pa izhaja, da prosilec zahteva predložitev vseh dokumentov in komunikacije, povezane z obravnavo najemnikov, vključno z notranjimi odločitvami in navodili, ki so preprečevale prijavo najemnikov, celotno dokumentacijo o ustavitvi del z dne 17. 3. 2021 in elektronsko pošto g. …, vso komunikacijo in gradiva, povezana s sanacijo strehe ter celotni sodni spis v zadevi Japljeva 4 ter vso preostalo dokumentacijo, ki prosilcu kot solastniku pripada. Na ogledu in camera je organ pojasnil, da je z izpodbijano odločbo odločil o zahtevi z dne 24. 11. 2024, o treh zahtevah z dne 5. 12. 2024 in o zahtevi z dne 16. 12. 2024 ter da je povzel še druge zahteve prosilca in navedbe, ki se v njegovih vlogah pojavljajo, pri tem pa ni navedel, katere zahteve to so niti jih na ogledu in camera organ IP ni predložil.
(9) IP ugotavlja, da prosilec ob tem, ko se pritožuje na določeno odločitev organa, hkrati navede še nove zahteve (glej npr. odločbo IP št. 090-299/2024/8 z dne 17. 9. 2024 in št. 090-12/2025[1]), te pa se nanašajo na dokumentacijo, ki se vsebinsko in časovno prekriva, zato je še toliko bolj pomembno, da organ identificira, kaj prosilec zahteva in za katero obdobje se zahtevane informacije nanašajo. To pa še toliko bolj velja v primeru, ko se organ sklicuje na svoje prejšnje odločitve, s katerimi naj bi bilo že pravnomočno odločeno o istih zahtevanih informacijah in iz tega razloga zahtev ne obravnava po vsebini, ampak se sklicuje na 129. člen ZUP.
(10) ZUP v 128. členu določa, da je organ v zadevah, v katerih je po zakonu ali po naravi stvari za začetek upravnega postopka in za sam postopek potrebna zahteva stranke, pristojen začeti in voditi postopek samo, če je taka zahteva podana. ZDIJZ v drugem odstavku 5. člena določa, da ima vsak prosilec na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja, ureditvi postopka z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja pa je namenjeno celotno četrto poglavje v zakonu z naslovom »Postopek z zahtevo za dostop ali za ponovno uporabo« (členi 12 – 27.a ZDIJZ). ZDIJZ tako na več mestih jasno opredeljuje, da postopka za dostop do informacij javnega značaja ni mogoče voditi brez zahteve prosilca. Z drugimi besedami povedano, postopek po ZDIJZ se lahko začne in vodi samo na zahtevo stranke (drugi odstavek 5. člena ZDIJZ). V kolikor organ izda odločbo brez zahteve stranke, je takšno odločbo na podlagi 249. člena ZUP potrebno izreči za nično.
(11) Ker se postopek za dostop do informacij javnega značaja lahko vodi zgolj in izključno na zahtevo prosilca, je v konkretnem primeru treba najprej ugotoviti kaj je predmet zahtev prosilca, o katerih je organ odločil z izpodbijano odločitvijo in ali so te sploh bile postavljene. V nasprotnem primeru bi bilo morda lahko zaključiti, da je organ v postopku izdaje izpodbijane odločbe zagrešil nepravilnost, ki ima za posledico ničnost izpodbijane odločbe. Po 249. členu ZUP se za nično izreče odločbo, če organ druge stopnje ugotovi, da se je zgodila v postopku na prvi stopnji taka nepravilnost, ki ima za posledico ničnost odločbe (279. člen ZUP). Po 4. točki prvega odstavka 279. člena ZUP se med drugim izreče za nično odločba, ki jo je izdal organ brez zahteve stranke (128. člen tega zakona), pa stranka pozneje ni izrecno ali molče v to privolila.
(12) Čeprav po določbi tretjega odstavka 17. člena ZDIJZ prosilcu ni treba izrecno označiti, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, pa jo mora organ vseeno obravnavati po ZDIJZ, če iz narave zahteve izhaja, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja. To pa nikakor ne velja tudi v obratni smeri – organ zahteve, ki je bila vložena po drugem predpisu (npr. po Zakonu o odvetništvu, za dostop do lastnih dokumentov oz. za seznanitev z lastnimi osebnimi podatki ali kot zahteva za vpogled v spis po procesni zakonodaji), nikakor ne more obravnavati po tem zakonu. Podobno izhaja tudi iz sodne prakse Upravnega sodišče RS, npr. iz sodbe pod opr. št. IU 388/2014-32 z dne 23. 6. 2014, v kateri je sodišče zavzelo stališče, da organ ne more samoiniciativno prvotnega zahtevka stranke spremeniti v zahtevek za dostop do informacije javnega značaja po ZDIJZ, ker se v takem primeru bistveno spremenijo tudi pravila in postopki odločanja pred pristojnimi organi, lahko pa stranko v skladu z načelom varstva pravic strank iz 7. člena ZUP, opozori na različne podlage za uveljavitev določene pravice.
(13) Iz skopih pritožbenih navedb prosilca ne izhaja, da je nasprotoval odločitvi organa glede tega, kaj je predmet zahteve, zato IP tudi v delu, ki se ne nanaša na zahtevane informacije z dne 24. 11. 2024, ki jo je prosilec izrecno opredelil kot zahtevo za dostop do informacij javnega značaja in zahtev z dne 5. 12. 2024 in z dne 16. 12. 2024, v obsegu kot ju je prepoznal IP v tem pritožbenem postopku, ne more zaključiti, da je izpodbijana odločitev tudi v delu, ko je organ odločil o zahtevah, ki jih na ogledu in camera ni predložil in se v izpodbijani odločitvi nanje ni skliceval, nična. S tem, ko je prosilec vložil pritožbo in v njej ni prerekal odločitve organa na podlagi ZDIJZ, je molče privolil v to, da organ odloča na podlagi ZDIJZ. Kljub temu kot bo razvidno v nadaljevanju pa je pomembno, da organ identificira vloge prosilca, ki predstavljajo zahteve za dostop do informacij, o katerih je odločil. To je pomembno zato, ker opredelitev zahteve za določene informacije kaže voljo prosilca, kaj zahteva. Prav tako pa je od dne podaje zahteve odvisen obseg zahtevane informacije in obstoj informacije pri organu.
(14) Ker je organ v obrazložitvi povzel, kaj so zahtevane informacije, pri čemer je IP ugotovil, da iz zahtev, o katerih je odločil, in sicer z dne 24. 11. 2024, z dne 5. 12. 2024 in z dne 16. 12. 2024, te zahtevane informacije ne izhajajo, v izreku izpodbijane odločbe pa je odločil o dokumentih, pri čemer se v obrazložitvi ni opredelil, kateri dokumenti ustrezajo določenemu delu zahteve, je IP odpravil izpodbijano odločbo v celotni 2. točki izreka. V ponovnem postopku mora tako organ identificirati zahteve, o katerih je odločil z izpodbijano odločbo in navesti, kateri so dokumenti, ki ustrezajo posamezni zahtevi.
Glede dela zahteve, ki se nanaša na najemna razmerja
(15) V elektronskem sporočilu z dne 16. 12. 2024 je prosilec navedel, da zahteva vse dokumente in komunikacije, povezane z obravnavo najemnikov, vključno z notranjimi odločitvami in navodili, ki so preprečevale prijavo najemnikov. V izpodbijani odločitvi je organ kot dokumente, ki ustrezajo zahtevi prosilca, prepoznal: - mnenje Državnega odvetništva, - dopis organa na Ministrstvo za zdravje št. 3301-0002/2020/0001 z dne 7. 12. 2020, - primopredajni zapisnik predaje službenega stanovanja na naslovu Japljeva ulica 4, - obvestilo Javnega sklada Mestne občine Ljubljana št. 35211-95-95/2024-6 3114 z dne 26. 3. 2024 in - elektronsko sporočilo z dne 12. 2. 2021 z zapisnikom sestanka z dne 11. 2. 2021 ob 13.20 uri. Ob tem je navedel, da dokumenti vsebujejo varovane osebne podatke in da po njegovi presoji tudi delni dostop do njih ni mogoč.
(16) ZDIJZ v 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. IP je zato v nadaljevanju ugotavljal, ali je za obdelavo osebnih podatkov v obravnavani zadevi podana ustrezna pravna podlaga, kot jih določa Splošna uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu podatkov) v prvem odstavku 6. člena. Na to pravno podlago se v prvem odstavku 6. člena sklicuje tudi Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22; v nadaljevanju ZVOP-2).
(17) Osebni podatek pomeni katerokoli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (prva točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov). Nadalje Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov v prvi točki 9. člena navaja posebne vrste osebnih podatkov ter njihovo obdelavo. Tako sta po Splošni uredbi prepovedani obdelava osebnih podatkov, ki razkrivajo rasno ali etnično poreklo, politično mnenje, versko ali filozofsko prepričanje ali članstvo v sindikatu, in obdelava genskih podatkov, biometričnih podatkov za namene edinstvene identifikacije posameznika, podatkov v zvezi z zdravjem ali podatkov v zvezi s posameznikovim spolnim življenjem ali spolno usmerjenostjo. Iz navedene določbe tako izhaja, da je izrecno prepovedana obdelava navedenih osebnih podatkov.
(18) Kljub ugotovitvi, da določen podatek predstavlja varovan osebni podatek, pa ga je v primeru, ko gre za podatke povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, dopustno razkriti na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ob tem IP dodaja, da gre za zakonsko določilo, ki je pravno nedoločno, kar pomeni, da je treba njegovo vsebino opredeliti za vsak posamezni primer, pri tem pa je treba izhajati iz namena zbiranja in obdelovanja osebnih podatkov ter načela sorazmernosti. Slednje je zasledovano tudi v načelih omejitve namena in najmanjšega obsega podatkov iz točk (b) in (c) prvega odstavka 5. člena Splošne uredbe, po katerem morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, zbrani za določene, izrecne in zakonite namene ter ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo. Upoštevaje navedeno pomeni, da po »izjemi od izjem« niso prosto dostopni vsi podatki, ki se nanašajo na javnega uslužbenca, ampak le tisti, ki so neposredno povezani z opravljanjem javne funkcije oziroma delovnim razmerjem javnega uslužbenca. Tako npr. podatki, ki izražajo osebne lastnosti, sposobnosti, občutenja, razmišljanja, subjektivna dojemanja, način reagiranja, osebni pogled, odnos do prekršene norme, ali morebitne občutljive osebne podatke o psihofizičnem in zdravstvenem stanju, sodijo v njihovo zasebno sfero in jih v skladu z načelom sorazmernosti ni mogoče uvrstiti med informacije, ki bi bile v neposredni zvezi z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca. IP je podobno stališče zavzel že večkrat, in sicer npr. v odločbah št. 090-252/2023 z dne 13. 9. 2023, št. 090-226/2023 z dne 13. 9. 2023, št. 090-132/2023 z dne 17. 5. 2023, št. 090-57/2023 z dne 27. 3. 2023.
(19) Z vpogledom v dokumente, ki so predmet presoje v tem postopku, je IP ugotovil, da nedvomno vsebujejo osebne podatke posameznice, ki je bila uporabnica stanovanja na naslovu Japljeva ulica 4, njenih sorodnikov in javnih uslužbencev ter javnih funkcionarjev. Vprašanje, ki v obravnavni zadevi ostaja sporno, pa je, ali do zahtevanih dokumentov res ni mogoče izvesti vsaj delnega dostopa (7. člen ZDIJZ) in prosilcu omogočiti vsaj delne seznanitve z njihovo vsebino. Po skrbnem pregledu presojanih dokumentov IP ugotavlja, da organ ni v celoti pravilno presodil vprašanja ali je možno uporabiti institut delnega dostopa iz 7. člena ZDIJZ. IP ugotavlja, da ni najti pravne podlage za razkritje imena in priimka posameznice kot uporabnice stanovanja na Japljevi 4, saj kot je razvidno iz vsebine dokumentov, je sporno pravno vprašanje na kakšni pravni podlagi in ali je upravičeno posameznica bivala na naslovu Japljeva 4. Iz ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da je bila kasneje posameznica nameščena v občinsko stanovanje (to je razvidno že tudi iz navedbe dokumentov v izreku izpodbijane odločitve, o katerih je odločal organ). Čeprav iz prakse IP izhaja, da se lahko razkrije ime in priimek najemnika neprofitnega stanovanja, pa IP ne sledi dosedanji praksi, da bi razkril ime in priimek v obravnavani zadevi. To utemeljuje s tem, da je v obravnavani zadevi zahtevanih več dokumentov, ki se nanašajo na isto osebo, pri čemer pa podlage za razkritje posameznice, preden je postala najemnica v občinskem stanovanju, ni. Ker bi bilo iz konteksta zadeve razvidno, da gre za isto osebo, je IP odločil, da se njeno ime in priimek prekrije v vseh dokumentih. Pri tem IP ne more pritrditi stališču organa, da delni dostop do dokumentov ni mogoč. Enako velja za moža in sestro posameznice ter posameznika, ki je prav tako lastnik posameznega dela na Japljevi 4, in ugotavlja, da zanje ni najti pravne podlage za razkritje, zato je IP naložil prekrijte njihovih imen. V dokumentih se nahajajo imena in priimki posameznikov, ki so javni uslužbenci in javni funkcionarji. Ker gre pri navedenih informacijah za podatke povezane z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca oziroma funkcionarja, jih je dopustno razkriti na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Navedena določba pa ne predstavlja pravne podlage za razkritje elektronskih naslovov in telefonskih številk javnih uslužbencev oziroma funkcionarjev, ki niso javno objavljeni, kar je IP upošteval in organu s 1.1. točko izreka naložil prekritje teh podatkov.
Glede zapisnikov sej sveta zavoda
(20) S prvo točko zahteve z dne 24. 11. 2024 je prosilec zahteval zapisnik zadnje seje sveta zavoda, na kateri je bila obravnavana nepremičnina Japljeva 4. V zahtevi z dne 5. 12. 2024 pa je prosilec navedel, da zahteva vse zapisnike sej sveta zavoda. Iz izreka izpodbijane odločitve izhaja, da je organ zavrgel zahtevo za dostop do zapisnikov sej sveta zavoda in do zapisnika zadnje seje zavoda, na katerih je bila obravnavan nepremičnina. Iz vsebine obrazložitve izhaja, da je organ s svojo odločitvijo št. 045-0063/2024 z dne 12. 12. 2024 odločil o tej zahtevi. IP je po uradni dolžnosti vpogledal v zadevo IP št. 090-12/2024, s katero je IP reševal pritožbo zoper odločitev organa št. 045-0063/2024 z dne 12. 12. 2024. Iz vsebine odločitve organa št. 045-0063/2024 z dne 12. 12. 2024 ne izhaja, da je organ odločal o dostopu do zapisnika zadnje seje sveta zavoda, ki se nanaša na Japljevo 4, ker to ni bilo predmet zahteve z dne 14. 11. 2024, s katero je z navedeno odločitvijo odločal. Zahtevo za dostop do zapisnikov sej sveta zavoda, ki se nanašajo na Japljevo 4, je prosilec podal šele v pritožbi. Iz tako ugotovljenega dejanskega stanja IP ugotavlja, da organ o zahtevi za dostop do »zapisnika zadnje seje sveta zavoda«, glede na zahtevo z dne 24. 11. 2024, še ni odločal. Na ogledu in camera je organ pojasnil, da je bila pred 24. 11. 2024 zadnja seja dne 13. 11. 2024 in da je bila nepremičnina Japljeva 4 obravnavana v 14.c točki, ob tem je organ navedel, da nima zadržkov s posredovanjem navedenega dokumenta. Z vpogledom v zapisnik 8. seje Sveta zavoda organa z dne 13. 11. 2024 v 14.c točki, IP ugotavlja, da je bila z njo obravnavana nepremičnina Japljeva 4, zato je organu naložil, da prosilcu omogoči dostop do uvoda in 14.c točke navedenega zapisnika.
(21) Glede dela zahteve z dne 5. 12. 2024, ki se je nanašala na vse zapisnike sej sveta zavoda v zvezi z nepremičnino na Japljevi 4, je organ v izpodbijani odločbi navedel, da se zahteva zavrže, ker prosilec že razpolaga z zahtevanimi dokumenti. Iz vsebine obrazložitve izhaja, da organ navaja, da je prosilec v zadevi št. 045-0052/2024 z dne 21. 10. 2024 zahteval zapisnike vseh sej sveta zavoda do novembra 2022. Z vpogledom v zadevo IP št. 090-299/2024/8 z dne 17. 9. 2024, v kateri je IP odločal o pritožbi prosilca zoper odločbo organa št. 0045-0045/2024 z dne 18. 7. 2024 je bilo ugotovljeno in odločeno, da je prosilec zahteval in prejel zapisnike vseh sej sveta zavoda od oktobra 2021 do vključno maja 2022. Nadalje je iz odločbe organa št. 045-0052/2024/0007 z dne 21. 10. 2024 odločeno, da se prosilcu omogoči dostop do zapisnikov in sej sveta zavoda od novembra 2022 do junija 2024, razen do zapisnika seje z dne 26. 2. 2024, s katero prosilec že razpolaga. Iz navedenega procesnega dejanskega stanja izhaja, da je organ obravnaval zahteve prosilca za dostop do zapisnikov sej sveta zavoda in mu omogočil dostop do sej sveta zavoda od oktobra 2021 do vključno maja 2022 in od novembra 2022 do junija 2024. Ni pa razvidno, da bi organ prejel zahtevo za dostop do informacij in da bi o njej odločil in prosilcu omogočil dostop do zapisnikov od junija 2022 do novembra 2022 in od julija 2024 do seje 13. 11. 2024 ter po tem datumu do 5. 12. 2024, razen za zapisnik z dne 13. 11. 2024, kar je IP obravnaval zgoraj. V izpodbijani odločbi organ ni popolnoma ugotovil dejanskega stanja, ker ni ugotovil, ali za zgoraj navedena obdobja obstajajo zapisniki sej sveta zavoda, ki se nanašajo na Japljevo 4. Izpodbijane odločbe se v tem delu tako ne da preizkusiti. Ob preučitvi zadeve IP ugotavlja, da organ skladno z ZUP ni opravil ugotovitvenega postopka, v katerem bi popolno ugotovil resnično dejansko stanje in v ta namen ugotovil vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo (načelo materialne resnice). Prvi odstavek 138. člena ZUP določa, da je pred izdajo odločbe treba ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki so pomembne za odločitev, in strankam omogočiti, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe takšnega ravnanja organa ni mogoče razbrati. IP je zato odločitev organa v tem delu odpravil in vrnil zadevo v ponovni postopek.
Glede dela zahteve, ki se nanaša na vse ostale dokumente in informacije do dneva vložitve vloge, povezane z investicijami na naslovu Japljeva 4.
(22) V zahtevi z dne 24. 11. 2024 je prosilec zahteval vse ostale dokumente in informacije do dneva vložitve vloge, povezane z investicijami na naslovu Japljeva 4. Iz izreka izpodbijane odločitve izhaja, da je v izreku organ navedel, da se zahteva v tem delu zavrže. Iz vsebine obrazložitve odločitve pa ne izhajajo razlogi, zakaj je organ odločil tako. Iz vsebine obrazložitve izhaja, da je organ zahteve zavrgel, ker je prosilec iste dokumente zahteval že v prejšnjih zahtevah in tako z njimi že razpolaga. Iz vsebine obrazložitve ne izhaja, s katerimi zahtevami je prosilec zahteval dokumente povezane z investicijami na naslovu Japljeva 4 in s katerimi odločitvami mu je organ omogočil dostop oziroma je ugotovil, da z njimi že razpolaga. Na ogledu in camera je organ pojasnil, da je omogočil prosilcu dostop do vseh računov na naslovu Japljeva 4. Ob tem je dodal, da ni bilo nobenih bistvenih investicij, razen enih vrat, kar pa je razvidno iz računov, do katerih je prosilcu že omogočil dostop. Na ogledu in camera je IP prevzel konto kartico za nepremičnino Japljeva 4. Z vpogledom v konto kartico, do katere je organ prosilcu že omogočil dostop, IP ugotavlja, da so pod zaporednimi številkami 57 do 59 navedene »storitve za investicijsko vzdrževanje stanovanja« iz »opisa pozicije« oziroma navedbe subjekta, ki je račun izdal, izhaja, da je to družba …. gradnje. Enako izhaja iz zaporednih številk 66 do 68, kot opis je navedeno sanacija strehe. Nadalje je večji znesek razviden iz postavke 81, kar pa je razvidno, da gre za račun Gradbenega biroja …. s. p. za statično primernost stanovanjskega objekta na Japljevi 4, kar pomeni, da ne gre za investicijo, ampak za izdelavo strokovnega mnenja. Pod zaporedno številko 84 in 85 pa je razvidna vgradnja PVC vrat za stanovanje na Japljevi 4. Na konto kartici Japljeve 4 praktično ni razvidnih drugih bremen razen računov rednega vzdrževanja za porabo vode in elektrike.
(23) Iz vpogleda v konto kartico za Japljevo 4 je IP tako ugotovil, da drži navedba organa na ogledu in camera, da razen investicije za vrata drugih investicij na nepremičnin Japljeva 4 ni bilo, zato tudi ni drugih dokumentov. Ob tem IP ugotavlja, da je razvidna investicija za streho, kar pa je zaračunala družba …, d. o. o.. Ker je vprašanje dokumentacije glede »investicije« v streho predmet tudi drugih del zahteve, ki so bolj specifične, IP zaključuje, da poleg 148 računov, do katerih je organ prosilcu v celoti omogočil dostop z elektronskimi sporočili z dne 14. 11. 2024 in z dne 23. 10. 2024, o čemer se je IP prepričal z vpogledom na zapisnik o ogledu in camera št. 090-12/2025/7 z dne 20. 2. 2025, organ nima dokumentov, ki bi ustrezali zahtevi za informacije o investicijah na Japljevi 4. IP tako zaključuje, da je pritožba prosilca v delu, ki se nanaša na vse ostale dokumente in informacije do dneva vložitve vloge, povezane z investicijami na naslovu Japljeva 4 neutemeljena.
Glede elektronske pošte g. …. o ustavitvi del z dne 17. 3. 2021 oziroma dopis o prekinitvi dogovora s podjetjem …, ki ga je že večkrat zahteval
(24) V zahtevi z dne 24. 11. 2024 in z dne 16. 12. 2024 je prosilec navedel, da zahteva elektronsko pošto g. … o ustavitvi del z dne 17. 3. 2021 oziroma dopis o prekinitvi dogovora s podjetjem …, ki ga je že večkrat zahteval. Organ je z izpodbijano odločitvijo odločil, da se ta del zahteve zavrne, zato ker je prosilec navedeno informacijo že zahteval, o njej pa je organ odločil z odločitvijo št. 045-0052/2024 z dne 21. 10. 2024 in št. 045-0063/2024 z dne 12. 12. 2024.
(25) ZUP v četrti točki prvega odstavka 129. člena določa, da organ najprej preizkusi zahtevo in jo s sklepom zavrže, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, če je bilo o isti upravni zadevi že pravnomočno odločeno, pa je stranka pridobila kakšne pravice ali so ji bile naložene kakšne obveznosti, enako pa ravna, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo. IP ugotavlja, da je z odločbo IP št. 090-12/2025/10 z dne11. 3. 2025, s katero je IP odločal o pritožbi zoper odločitev organa št. 045-0063/2024 z dne 12. 12. 2024, odločil, da glede elektronskih sporočil nekdanjega zaposlenega pri organu …, naslovljenih na družbo …., d. o. o., kot so razvidna iz dopolnitve tožbe družbe …, d. o. o., ki se nahaja v spisu organa št. 0792-0006/2023, z dne 17.03.2021 ob 08:52, z dne Wednesday, March 17, 2021 10:32 AM in z dne torek, 23. mar. 2021 ob 15:14, vrne organu v ponovni postopek. Ker se navedena sporočila nanašajo na informacijo, ki ustreza zahtevi prosilca za elektronska sporočila nekdanjega zaposlenega pri organu, g. … z dne 17. 3. 20221 in zahtevi za dopis organa o prekinitvi dogovora s podjetjem …, d. o. o., IP ugotavlja, da je organ v tem delu zahtevo pravilno zavrgel, saj o enaki zahtevi še teče upravni postopek. IP je tako pritožbo prosilca v tem delu zavrnil, saj je odločitev o zavrženju zahteve pravilna.
Glede zahteve za dostop do vse komunikacije in gradiv, povezanih s sanacijo strehe ter zahteve za celotno dokumentacijo o tožbi podjetja .., vključno s pogodbami, finančnimi dokumenti, sodnimi vlogami in korespondenco
(26) V izpodbijani odločbi organ navaja, da je glede dostopa do sodnega spisa oziroma do dokumentacije, ki se nanaša na tožbo družbe …, vključno s pogodbami, finančnimi dokumenti, sodnimi vlogami in korespondenco že odločil z odločbo št. 045-052/2024 z dne 21. 10. 2024. Na ogledu in camera je IP prevzel navedeno odločbo organa. Z vpogledom vanjo IP ugotavlja, da je organ odločil, da se dostop do te dokumentacije zavrne zaradi izjeme iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Na ogledu in camera je organ navedel, da zato, ker se prosilec zoper odločbo št. 045-052/2024 z dne 21. 10. 2024 ni pritožil, je postala pravnomočna. Z izpodbijano odločbo je organ zahtevo za dostop do navedene dokumentacije zavrgel zato, ker je bilo o zahtevi že pravnomočno odločeno. Ker IP ugotavlja, da se tudi del zahteve, ki se glasi za dostop do komunikacije in gradiv, nanaša na sanacijo strehe in je v tesni povezavi s tožbo družbe .., d. o. o., jo je IP obravnaval v istem sklopu.
(27) ZUP v četrti točki prvega odstavka 129. člena določa, da organ najprej preizkusi zahtevo in jo s sklepom zavrže, če je bilo o isti upravni zadevi že pravnomočno odločeno, pa je stranka pridobila kakšne pravice ali so ji bile naložene kakšne obveznosti, enako pa ravna, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo. Z odločbo št. 045-052/2024 z dne 21. 10. 2024, je organ odločil, da sta izpolnjena oba pogoja za obstoj izjeme varstva sodnega postopka in je zahtevo zavrnil sklicujoč se na izjemo od prostega dostopa po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Za primere, ko je bilo o isti upravni zadevi že pravnomočno odločeno, če je bila izdana zavrnilna odločitev, mora organ preveriti, ali se je dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, spremenila. V primeru, da se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenila, lahko takšno zahtevo zavrže. Z izpodbijano odločbo organ ni ponovno ugotavljal, ali še vedno obstojijo dejanske okoliščine, da je podana izjema varstva sodnega postopka. Ob preučitvi zadeve IP ugotavlja, da organ skladno z ZUP ni opravil ugotovitvenega postopka, v katerem bi popolno ugotovil resnično dejansko stanje in v ta namen ugotovil vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo (načelo materialne resnice). Prvi odstavek 138. člena ZUP določa, da je pred izdajo odločbe treba ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki so pomembne za odločitev, in strankam omogočiti, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe takšnega ravnanja organa ni mogoče razbrati.
(28) Zaradi ugotovljene pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji je bilo treba, na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP, prvostopenjsko odločbo v tem delu odpraviti in zadevo vrniti organu v ponovno odločanje, kot izhaja iz 1. 2. točke izreka te odločbe. Organ je dolžan pri ponovnem postopku oblikovati obrazložitev odločbe tako, da bo vsebovala vse sestavine iz 214. člena ZUP, in poleg tega upoštevati tudi navodila IP, ki sledijo v nadaljevanju te odločbe.
(29) IP vrnitev zadeve v ponovno odločanje utemeljuje z razlogi ekonomičnosti postopka. Poseben vidik načela ekonomičnosti iz 14. člena ZUP je tudi načelo učinkovitosti, ki od organov zahteva, da si preskrbi vse, kar je potrebno za pravilno ugotovitev dejanskega stanja in za zavarovanje pravic strank ter javnih koristi. To pa bo najlažje dosegel prav prvostopenjski organ, ker se zahteva prosilca nanaša na dokumente, ki so del dokumentarnega gradiva organa, zato organ razpolaga z vso dokumentacijo, ki je z zahtevanimi dokumenti povezana, hkrati pa tudi, glede na to, da organ pozna širši vidik zadeve, povezane z zahtevanimi dokumenti, najlažje ugotovi, kateri dokumenti so predmet zahteve in v katerem delu predstavljajo prosto dostopne informacije javnega značaja.
(30) S tem, ko organ ni ponovno ugotavljal ali obstojijo dejanskega okoliščine za izjemo varstva sodnega postopka in se tudi ni konkretno opredelil do obstoja in navedbe zahtevanih oziroma presojanih dokumentov in obstoja izjeme za vsakega od njih, v obrazložitvi izpodbijane odločbe, ni dovolj popolno ugotovil relevantnih dejstev. Zaradi navedenega se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti. Če organ v obrazložitvi odločbe ne pojasni, kateri dokumenti so bili predmet njegove presoje, zato ker jih v svojem ugotovitvenem postopku ni identificiral, in na podlagi tega, za vsak dokument posebej, ne ugotavlja obstoja konkretne izjeme, se odločbe ne da preizkusiti, ker obrazložitev ni popolna. Izpodbijana odločba je tako ostala na deklaratorni ravni, kar pomeni, da se odločbe ne da preizkusiti. Organ se zato, ker ponovno ni ugotavljal ali je izpolnjena izjema iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ni spustil v vsebinsko obravnavo in se ni konkretno opredelil do posameznih zahtevanih dokumentov. Ker izpodbijana odločba v tem delu nima vseh predpisanih sestavin, in je iz tega razloga pomanjkljiva ter jo ni mogoče preizkusiti, pomeni, da je podana bistvena kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP.
(31) V ponovljenem postopku je organ dolžan vsebinsko presoditi kateri dokumenti ustrezajo zahtevi prosilca za dostop do vse komunikacije in gradiv, povezanih s sanacijo strehe ter celotni dokumentaciji o tožbi podjetja …, vključno s pogodbami, finančnimi dokumenti, sodnimi vlogami in korespondenco. Pri čemer naj se organ opredeli do posameznega dokumenta in morebitnega obstoja katere od izjem po določbah 5.a in 6. člena ZDIJZ. Organ naj pojasni, z opredelitvijo dokumenta s številko in datumom, katera izjema je podana pri posameznem dokumentu (npr. glede dokumentov pod zaporedno št. 30 z dne …, št. 60 z dne …, št. 90 z dne … organ ugotavlja, da je podana izjema ..). Zgolj splošno sklicevanje na določeno izjemo, ne da bi pri tem navedel kateri dokument je presojal, prosilcu ne daje možnosti, da bi preizkusil odločitev organa. Ob tem IP opozarja, da v skladu z 8. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ zavrne prosilcu dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Z navedeno izjemo lahko tako organ zavrne zahtevo prosilca, če gre za podatek: - ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka, in - bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Za uveljavitev izjeme iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ sta torej določena dva pogoja, ki omogočata njeno uporabo, če sta podana kumulativno. Podrobna razlaga okoliščin, ki opredeljujejo morebitno škodo za izvedbo sodnega postopka v primeru razkritja dokumentov oziroma podatkov je pridržana sodišču, ki v postopku odloča. Takšno stališče izhaja tudi iz sodne prakse, ki opozarja, da mora imeti sodišče popolno avtonomijo, da samo oceni, ali bi razkritje podatkov škodovalo izvedbi postopka ali ne. Le sodišče ima pravico, da oceni, kdaj razkritje določenega podatka škoduje izvedbi postopka in kdaj ne. Tudi po ustaljeni praksi IP je za oceno škode, ki bi z razkritjem informacij nastala za postopek, pristojen organ, pred katerim teče ta postopek. Ob tem IP pripominja, da namen izjeme po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ni varovanje interesov strank v postopku, ampak je objekt varstva pravilna in zakonita izvedba samega sodnega postopka.
(32) V primeru, če organ ugotovi obstoj posamezne izjeme, je dolžan presojati, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa v skladu z določbami 7. člena ZDIJZ in 19. člena Uredbe ter natančno in določno opredeliti, v katerem delu se posamezni dokument prekrije in na podlagi katere konkretne izjeme od prostega dostopa. Določba 19. člena Uredbe namreč določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 5.a in 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki; zbrisati kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki (prvi odstavek). Ne glede na zapisano se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če bi bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu (drugi odstavek 19. člena Uredbe).
Sklepno
(33) IP je pritožbi prosilca ugodil v delu, ki se nanaša na dostop do informacij v zvezi z najemom in do zapisnika seje sveta zavoda z dne 13. 11. 2024 ter organu naložil, da omogoči dostop do relevantnih delov teh dokumentov. Prav tako je IP ugodil pritožbi v delu zahteve, ki se nanaša na zapisnike sej sveta zavoda za obdobja, za katera je IP ugotovil, da se je organ napačno skliceval, da je o njih že odločal in do celotne dokumentacije o tožbi podjetja … ter vrnil odločitev v tem delu v ponovno odločanje. Pritožbo pa je zavrnil v delu, ki se nanaša na informacije povezane z investicijami na naslovu Japljeva 4, ker je ugotovil, da je organ pravilno odločil, da se zahteva zavrže, saj z dokumenti, ki ustrezajo zahtevi v tem delu, prosilec že razpolaga. Prav tako je IP zavrnil zahtevo v delu, ki se nanaša na elektronsko pošto g. … o ustavitvi del z dne 17. 3. 2021 in dopis o prekinitvi dogovora s podjetjem …, ker je organ zahtevo v tem delu pravilno zavrgel, saj o istih zahtevanih dokumentih še teče upravni postopek.
O stroških in upravni taksi
(34) Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.
(35) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper 1.2 točko izreka ni dovoljena pritožba niti upravni spor.
Zoper preostali del odločbe ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu
Postopek vodila:
Manja Resman, univ. dipl. prav.
svetovalka IP
Informacijski pooblaščenec:
mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav
namestnica pooblaščenke
[1] Tako na primer prosilec v pritožbi z dne 23. 12. 20224 zoper odločitev organa št. 045-0063/2024 podaja novo zahtevo: »Vse zapisnike, odločitve in interne dokumente v zvezi z naslovom Japljeva 4, vključno s sejami Sveta zavoda, Vso dokumentacijo, povezano z nezakonitim rušenjem garaže, in vso gradbeno inšpekcijsko dokumentacijo, ki jo je UKC pošiljala brez njegove vednosti in soglasja in je zadevala to nepremičnino, celotno korespondenco med organom in vsemi povezanimi strankami, vključno z …d.o.o., v zvezi z gradbenimi deli in njihovimi prekinitvami, vse finančne in pravne dokumente, povezane z naslovom Japljeva 4, ki mu še niso bili posredovani«. Prav tako je v pritožbi z dne 23. 7. 2024 zoper odločitev organa št. 045-0045/2024 z dne 18. 7. 2024 podal novo zahtevo za dostop do: »- celotna dokumentacija, povezana z inšpekcijskim postopkom št. 06122-66/2020; - zapisniki sej sveta zavoda organa od junija 2022 do vložitve pritožbe; - vsi relevantni dokumenti, povezani s sanacijo strehe na Japljevi 4, da se razjasnijo morebitne nepravilnosti in nepotrebni stroški; - vsa ostala dokumentacija v zvezi z Japljevo 4 do vložitve pritožbe; - dokumentacija, povezana z dogodkom 17. 3. 2021: dela na podlagi elektronske pošte g. …. ustavljena, pri čemer prosilec zahteva ta mail v celoti.«