prosilec - UKC Ljubljana

POVZETEK:

Prosilec je zahteval dokumentacijo, ki se nanaša na določeno nepremičnino; in sicer vse izstavljene račune, vključno s podrobnostmi in dodatki, vse plačane in še neplačane inšpekcijske kazni, skupaj z vso spremljajočo dokumentacijo in potrdili o plačilih, mail, ki ga je UKC poslal določeni družbi glede prekinitve del in podrobno specifikacijo storitev, ki jih je opravil določen odvetnik. Organ je omogočil dostop do določene dokumentacije, del zahteve je zavrnil, ker dokument ne obstaja, del zahteve pa je zavrgel z obrazložitvijo, da prosilec z zahtevano dokumentacijo že razpolaga. IP je pritožbi delno ugodil, in sicer v delu, ki se nanaša na dostop do dokazila o plačilu sklepa o denarni kazni in naložil organu, da prosilcu omogoči dostop do dela dokumenta, iz katerega to izhaja. Prav tako je bilo ugotovljeno, da organ razpolaga z elektronskimi sporočili zaposlenega pri organu, poslanimi družbi … d. o. o. glede prekinitve del. Ker organ z izpodbijano odločbo o navedenih elektronskih sporočilih ni odločil in se ni vsebinsko opredelil do možnosti dostopa ter zato ni ugotovil relevantnih okoliščin, je IP zadevo organu v tem delu vrnil v ponovni postopek. IP pa je zavrnil pritožbo prosilca v delu, ki se nanaša na dostop do vseh izstavljenih računov organa za Japljevo 4 in za račune in specifikacije storitev odvetnika, ker organ z drugimi dokumenti, do katerih prosilcu še ni omogočil dostopa, ne razpolaga. 
 

ODLOČBA:

Številka: 090-12/2025/10

Datum: 11. 3. 2025

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248., prvega odstavka 252. in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……. (v nadaljevanju prosilec), z dne 23. 12. 2024, zoper odločbo in sklep Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, Zaloška cesta 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 0045-0063/2024-2 z dne 12. 12. 2024, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožbi prosilca z dne 23. 12. 2024 se delno ugodi in se odločba in sklep Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, št. 0045-0063/2024-2 z dne 12. 12. 2024, delno odpravi v zavrnilnem delu 2. točke izreka ter se odloči:

1. 1. Organ je dolžan prosilcu v roku enaintrideset (31) dni od vročitve te odločbe v elektronski obliki posredovati »Sporočilo o prometu in stanju na podračunu organa dne: 29. 03.2022«, v uvodnem delu do točke 1. in v 9. točki.

1. 2. Zadeva se glede elektronskih sporočil nekdanjega zaposlenega pri organu Iztoka Sedeja naslovljenih na družbo …., d. o. o., kot so razvidna iz dopolnitve tožbe družbe …., d. o. o., ki se nahaja v spisu organa št. 0792-0006/2023, z dne 17.03.2021 ob 08:52, z dne Wednesday, March 17, 2021 10:32 AM in z dne torek, 23. mar. 2021 ob 15:14, vrne organu v ponovni postopek. Organ mora o zadevi odločiti najpozneje v 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.

2.     V preostalem delu se pritožba prosilca zoper odločbo in sklep Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, št. 0045-0063/2024-2 z dne 12. 12. 2024, zavrne.

3.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v :

O zahtevi in izpodbijani odločbi

(1)           Organ je dne 14. 11. 2024 prejel zahtevo prosilca za dostop do naslednjih dokumentov:

1. Vsi izstavljeni računi, vključno s podrobnostmi in dodatki, ki jih še niste poslali,

2. Vse plačane in še neplačane inšpekcijske kazni, skupaj z vso spremljajočo dokumentacijo in potrdili o plačilih,

3. Izrecno zahteva mail, ki ga je UKC poslal …. d. o. o. glede prekinitve del, kar je že večkrat zahteval (kot ste poslali Ministrstvu za zdravje),

4. Podrobno specifikacijo storitev, ki jih je za naslov Japljeva 4 opravil odvetnik … in za katere je UKC poravnal račun in sicer prosi za naslednje podatke: natančen seznam opravljenih storitev, opis namena posameznih storitev in njihovega obsega, datum izvedbe vsake storitve, stroškovno specifikacijo za posamezne storitve, ki so bile vključene v račun.

(2)           Organ je z odločbo in sklepom št. 0045-0063/2024-2 z dne 12. 12. 2024 (v nadaljevanju izpodbijana odločitev) zahtevi za dostop do informacij javnega značaja v 1. točki ugodil v delu naslednjih dokumentov: - specifikacija računa za odvetnika …., - Osnutek dopisa Informacijskemu pooblaščencu, - Osnutek odločitve v zadevi dostopa do informacij javnega značaja. Z drugo točko je zahtevo zavrnil, in sicer v delu naslednjih dokumentov: Sklep o denarni kazni v upravni izvršbi, prejete po 21. 10. 2024, Vse izstavljene račune na Japljevi 4, - Elektronsko sporočilo UKC Ljubljana in …. d. o. o. posredovano na Ministrstvu za zdravje. S tretjo točko je zahtevo zavrgel na podlagi 129. člena ZUP, in sicer v delu posredovanja naslednjih dokumentov: - Sklep o denarni kazni v upravni izvršbi do 21. 10. 2024. Iz vsebine obrazložitve izhaja, da je glede zahtevanih dokumentov v zvezi s plačanimi in neplačanimi inšpekcijskimi kaznimi ugotovil, da se zahteva nanaša na sklepe o denarni kazni v upravni izvršbi, ki jih je izdala RS, MNVP, Inšpektorat RS za naravne vire in prostor, Gradbena in geodetska inšpekcija. Organ je preveril, ali so bile izdane še kakšne kazni po zadnji odločitvi v zadevi št. 045-0052/2024. Z dokumenti navedeni prosilec že razpolaga, glede dokumentov nima pravovarstvenega interesa. Organ ugotavlja, da je prosilec stranka v postopku izreka sklepa o denarni kazni in upravni izvršbi, kar je razvidno iz uvoda predmetnega sklepa in prav tako iz odredbe o vročitvi. Zato organ meni, da prosilec nima pravnega interesa. O dostopu do vseh sklepov o denarni kazni in upravni izvršbi, kjer je prosilec vložil zahtevo za dostop do 21. 10. 2024, je organ že odločal. O enaki zahtevi, ki se je nanašala na dostop do denarnih kazni v upravni izvršbi, je organ že odločal v zadevi št. 045-0052/2024 z dne 9. 9. 2024, zato je zahtevo v tem delu v obravnavanem postopku zavrgel. V delu zahteve, ki se nanaša na vse izstavljene račune, vključno s podrobnostmi in dodatki, ki jih organ še ni poslal. Organ je vpogledal v informacijski sistem Webpis, ki ga uporablja finančno računovodska služba UKC Ljubljana. Iz navedenega sistema Webpis ni razvidno, da bi bili na postavki Japljeva 4 izstavljeni računi. Take informacije javnega značaja ne obstajajo, zato je organ dostop zavrnil. Glede 4 točke zahteve organ v skladu s Pravili o upravljanju z dokumentarnim gradivom in varovanju osebnih podatkov (PR UKCL SUDG 001) vodi evidentiranje dokumentov. Organ je vpogledal v informacijski sistem EDGE, kjer vodi dokumente. V sistemu EDGE ni zavedenega nobenega elektronskega sporočila (e-maila), ki bi ga organ poslal na … d. o. o. glede prekinitve del. Prosilec nadalje navaja, da naj bi bil predmetni mail posredovan tudi na Ministrstvo za zdravje. Elektronsko sporočilo z vsebino, ki bi ustrezalo navedbam prosilca, ni zavedeno v sistemu EDGE. Skladno z dokumentom Politika elektronske pošte v UKC Ljubljana (ND UKCL 0197 v2) pa določa, da se vsa elektronska sporočila izbrišejo 30 dni po prenehanju pogodbe o zaposlitvi. Ker tega sporočila organ ne najde, je zahtevo v tem delu zavrnil. Prosilec je zahteval tudi specifikacijo storitev, ki jih je opravil odvetnik …. Organ je ugotovil, da obstaja račun odvetnika …., specifikacija računa ter priloge – dva osnutka wordovih dokumentov. Organ meni, da ne obstajajo izjeme po šestem odstavku ZDIJZ, zato je v tem delu ugodil zahtevi prosilca.

Povzetek relevantnih pritožbenih navedb

(3)           Prosilec je dne 23. 12. 2024 zoper odločbo organa št. 0045-0063/2024-2 z dne 12. 12. 2024 pri IP vložil pritožbo, ki jo je IP odstopil organu. Navaja, da, kot je razvidno iz njegove prvotne zahteve, je jasno in izrecno zahteval zapisnik sveta zavoda, kjer se je obravnavala njegova nepremičnina, ter druge dokumente, povezane s tem vprašanjem in vso dokumentacijo glede Japljeve 4. Kljub dolgotrajni vztrajnosti teh dokumentov še vedno ni prejel. Obrazložitev, da določeni dokumenti niso v sistemu, je povsem nesprejemljiva in nenatančna. Pričakuje, da organ zagotovi vse dokumente, ki izhajajo iz njegovega delovnega področja, kot to določa ZDIJZ. Namesto ustreznih dokumentov je prejel tri nepomembne listine, ki niso relevantne. Glede sklepov o denarni kazni trdi, da organ ni ustrezno preučil vseh razpoložljivih informacij in ni zagotovil popolnega pregleda nad relevantno dokumentacijo. Trditev, da za te dokumente ni pravnega interesa, je neutemeljena, saj dokumentacija neposredno vpliva na njegove pravice in interese. Poleg tega ima pravico do popolnega vpogleda v postopke, ki se tičejo njega osebno. Izpostavlja, da je zahteval dokumente o tem, katere inšpekcijske kazni Inšpektorata so bile s strani UKC plačane in katere še ne. Glede specifikacije računa odvetnika … prosilec ugotavlja, da je organ ugodili njegovi zahtevi, a opaža, da je izpostavljen račun in pripadajoča specifikacija le delno posredovana, čeprav obstaja dodatna dokumentacija, povezana z opravljenimi storitvami. Zahteva popolno specifikacijo in vse priloge, povezane z računom, kot tudi konkretne dopise oz. vse kar je storil in napisal, skratka vso dokumentacijo od odvetnika …. glede tega računa. Konkretnih dopisov, ki jih je zahteval, organ še vedno ni posredoval. Glede elektronskega sporočila z … d.o.o. navaja, da je obrazložitev organa, da elektronska sporočila niso več dostopna zaradi politike brisanja pošte, povsem nesprejemljiva. Organ je dolžan zagotoviti ustrezno hrambo pomembnih dokumentov in jih obravnavati skladno z ZDIJZ ter zakonodajo o dokumentarnem gradivu. Navedba o brisanju e-pošte v tem primeru ne more biti veljaven izgovor za neizpolnitev zakonskih obveznosti. Ta dopis se nahaja tudi v sodnem spisu na sodišču, kar kaže, da se organ namerno izmika in prikriva podatke in zavaja, da dokumenta ni več. Zavrnitev na podlagi preteklih odločb iz leta 2022, ki so bile že izpodbijane, nakazuje na namerno prikrivanje relevantnih informacij. Poleg tega organ še vedno ni ukrepal glede opozoril o molku organa od leta 2022 do danes, kar kaže na sistematično ignoriranje zakonitih zahtev. Prosilec tako zahteva, da se mu nemudoma posreduje celoten zapisnik sveta zavoda, vključno z vsemi prilogami in spremljajočo dokumentacijo, ki se nanaša na njegovo nepremičnino, da IP zaveže organ k celovitemu posredovanju specifikacije storitev in vseh prilog in konkretne dopise v zvezi z računom odvetnika …, ugotovi, da je ravnanje organa v nasprotju z ZDIJZ, in zagotovi, da se pravilno evidentirajo in hranijo vsi dokumenti, povezani z zahtevami po dostopu do informacij javnega značaja in preveri morebitno odgovornost zaradi namernega prikrivanja relevantnih informacij in neukrepanja v zvezi z molkom organa. Vztraja pri svoji zahtevi, da mu organ posreduje: Vse zapisnike, odločitve in interne dokumente v zvezi z naslovom Japljeva 4, vključno s sejami Sveta zavoda, Vso dokumentacijo, povezano z nezakonitim rušenjem garaže, in vso gradbeno inšpekcijsko dokumentacijo, ki jo je UKC pošiljala brez njegove vednosti in soglasja in je zadevala to nepremičnino, celotno korespondenco med organom in vsemi povezanimi strankami, vključno z …. d.o.o., v zvezi z gradbenimi deli in njihovimi prekinitvami, vse finančne in pravne dokumente, povezane z naslovom Japljeva 4, ki mu še niso bili posredovani. Ob tem dodaja, da je elektronsko sporočilo … d.o.o. ključno, saj dokazuje, da je organ enostransko prekinil dela, s čimer je povzročil škodo in namerno kršil pravnomočno odločbo. Prav tako dokumenti o nezakonitem rušenju garaže vsebujejo bistvene informacije o kršitvah zakonodaje in postopkih, ki neposredno vplivajo na njegove pravice.

(4)           Organ je pritožbo, z dopisom št. 045-0063/2024-3 z dne 14. 1. 2025, skupaj s spisovno dokumentacijo, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, odstopil IP, skladno z določbo prvega in drugega odstavka 245. člena ZUP. Ob tem je navedel, da organ na vsako vlogo za dostop do informacij javnega značaja reagira skladno z ZDIJZ. Organ pregleda dokumente, s katerimi razpolaga in preveri obstoj morebitnih izjem. Prosilec je na organ vložil kar nekaj zahtev v letu 2023 in 2024, zato mu je organ posredoval še vse dokumente, ki jih je imel in imajo status informacije javnega značaja. V zahtevi z dne 12. 12. 2024 je prosilec zahteval pojasnila glede stroškov odvetnika …. Po pregledu je organ ugotovil, da ima kot prilogo k računu še stroškovnik (z odvetnikom sodeluje organ v različnih zadevah) in vzorce dokumentov, ki jih je pripravil. Drugih dokumentov v tej zadevi nima. Organ navaja, da prosilec zahteva še zapisnik zadnje seje zavoda, ki pa še ni pripravljen oziroma je v fazi osnutka. Skladno s poslovnikom mora zapisnik seje sveta zavoda potrditi svet zavoda na naslednji seji sveta zavoda, ki pa je še ni bilo. Na sejah sveta zavoda imajo člani sveta zavoda še pravico podati pripombe na zapisnik in ga spremenijo. O zahtevi za dostop do sklepov o določitvi kazni je IP že odločil v zadevi št. 090-299/2024, zveza zadeva organa št. 045-0045/2024. Glede elektronskega sporočila podaja organ enake navedbe kot v izpodbijani odločitvi. Organ se ob tem opredeli tudi do navedb prosilca o odločanju organa na podlagi ZDIJZ in navaja, da so neprimerne in obtožujoče. Na organ je v letu 2024 naslovil 6 zahtev, ki so vse v bistvenem enake oziroma se ponavljajo.

(5)           Zaradi razjasnitve dejanskega stanja je IP dne 20. 2. 2025 pri organu opravil ogled in camera in na katerem je nastal zapisnik o ogledu in camera št. 090-12/2025/7. Z zapisnikom je dne 21. 2. 2025 seznanil prosilca, ki se je dne 6. 3. 2025 nanj odzval in navedel, da se ne strinja z ugotovitvijo, da razpolaga z elektronskim sporočilom organa družbi …, d. o. o.

Pritožba je delno utemeljena.

(6)           IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan izpodbijano odločbo preizkusiti v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(7)           Ker prosilec v pritožbi na podlagi solastništva stavbe na Japljevi 4 utemeljuje pravni interes, zaradi katerega naj bi bil upravičen do zahtevanih dokumentov, IP najprej pojasnjuje, da se dostop do dokumentov na podlagi določb ZDIJZ ne presoja z vidika okoliščin posameznega prosilca, temveč z vidika vsebine samih informacij, ki so zahtevane. Pri presoji, ali lahko prosilec pridobi zahtevane dokumente, se je zato vedno treba vprašati, ali gre za informacije, ki bi jih lahko pridobil tudi kdorkoli drug, ki bi organu postavil isto zahtevo. V postopku po ZDIJZ je torej bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in osebni status. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse. Organi so dolžni v skladu z ZDIJZ vsebinsko presoditi le, ali zahtevana informacija izpolnjuje pogoje za informacijo javnega značaja, in ali je prosto dostopna vsem, ne le prosilcu. Utemeljevanje pravnega interesa v obravnavanem primeru zato za dostop do zahtevanih dokumentov ni pomembno. Ob tem IP poudarja še, da je kot pritožbeni organ pristojen odločati le o dostopu do zahtevanih informacij javnega značaja in se ni pristojen spuščati v (ne)pravilnost postopanja organa v drugih, od ZDIJZ neodvisnih postopkov. Zato so pravno nerelevantne tudi vse pritožbene navedbe, s katerimi izraža svoje mnenje v zvezi z delom organa, povezanim z nepremičnino na Japljevi 4.

Glede dela zahteve, ki se nanaša na vse izstavljene računa za Japljevo 4

(8)            Za obstoj informacije javnega značaja morajo biti po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ izpolnjeni naslednji pogoji:

-       informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,

-       organ mora z njo razpolagati in

-       nahajati se mora v materializirani obliki.

Če kateri od navedenih pogojev ni izpolnjen, pomeni, da zahtevana informacija javnega značaja ne obstaja in posledično zahtevi oz. pritožbi prosilca v tem delu ni mogoče ugoditi. Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več). Prav tako niso dolžni dajati pojasnil prosilcem. Smisel dostopa do informacij javnega značaja je treba iskati v javnem in odprtem delovanju organa, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo.

(9)           Organ je z izpodbijano odločbo ugotovil, da v informacijskem sistemu Webpis, ki ga uporablja finančno računovodska služba UKC Ljubljana, ni razvidno, da bi bili na postavki Japljeva 4 izstavljeni računi, zato je odločil, da se zahteva zavrne, ker dokumenti ne obstajajo. Na ogledu in camera je organ pojasnil, da je nepremičnina v treh enotah v lasti RS in v tem delu je bila tudi v upravljanju organa. Trenutno pa poteka razlastitveni postopek tudi za četrto enoto, ki je sicer v lasti prosilca. V eni od treh enot v lasti RS je bila najemnica, drugi dve sta bili prazni. Za enoto, v kateri je bila najemnica, organ ni imel sklenjene najemne pogodbe, ker je najemnica zahtevala sklenitev najemne pogodbe za nedoločen čas, organ pa po internih predpisi lahko sklepa le pogodbe za določen čas. Prav tako je bilo že več let nazaj predvideno, da se bo nepremičnina rušila in ne bi bilo smotrno sklepati pogodbe na nedoločen čas. Iz tega razloga organ najemnici ni izstavljal računov za najemnino. Glede stroškov vode, elektrike, internet, ipd. je najemnica plačevala direktno dobaviteljem, zato tudi v tem delu organ ni izstavljal računov. Na ogledu in camera je organ predložil iz aplikacije Webpis finančni modul izpis konto kartice za nepremičnino Japljeva 4, iz katere izhajajo le prejeti računi. Ob tem je organ pojasnil, da je prosilca seznanil z excel tabelo prejetih računov dne 23. 10. 2024, dne 14. 11. 2024 pa še z vsemi prejetimi računi, ki jih je 148. Oba izpisa elektronskih sporočil brez prilog in excel tabelo je prevzel IP na ogledu in camera. Z vpogledom v izpis konto kartice za nepremičnino Japljeva 4 IP ugotavlja, da so na njej zabeleženi samo prejeti računi, ne pa tudi izstavljeni računi. Izstavljeni računi so bili namreč predmet zahteve v tem delu.

(10)          IP ugotavlja, da je bilo na ogledu in camera ugotovljeno, da organ z računi, ki bi jih za nepremičnino Japljeva 4 izstavil organ, ne razpolaga. To je organ potrdil z izpisom konto kartice za navedeno nepremičnino, ki ga je potrdila računovodska služba organa dne 19. 2. 2025. Izpis navedene kartice pa je prosilec prejel, kar je IP ugotovil z vpogledom v elektronsko sporočilo, ki je bilo prosilcu poslano dne 23. 10. 2024. Ugotovitev, da z izstavljenimi računi ne razpolaga, je organ podkrepil z navedbo, da je bila v nepremičnini sicer najemnica, vendar organ ni imel pravne podlage tj. najemne pogodbe, da bi ji najemnino zaračunaval. Prav tako je najemnica redne stroške plačala sama neposredno dobaviteljem. Iz navedenega izhaja, da organ nima pravnega razloga zaradi katerega bi iz postavke Japljeva 4 izstavljal račune. Prosilec pa v pritožbi ne podaja posebnih navedb, da bi določeni izstavljeni računi morali obstajati. Niti ni tega navedel po prejemu zapisnika o ogledu in camera.

(11)         Iz zgoraj ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da organ z zahtevanimi dokumenti, in sicer z izstavljenimi računi za nepremičnino Japljeva 4 ne razpolaga. Organ je na ogledu in camera predložil konto kartico za navedeno nepremičnino in podal pojasnila o pravnih razmerjih za nepremičnino Japljeva 4, o tem pa se je IP prepričal tudi z vpogledom v konto kartico za navedeno nepremičnino.

(12)         IP prav tako odgovarja, da zgolj nestrinjanje, da bi organ moral razpolagati z zahtevanimi dokumenti, brez kakršnih koli oprijemljivih dokazil, ne more šteti kot izkazano dejstvo, da organ z zahtevanimi dokumenti dejansko razpolaga. Upoštevaje navedeno IP nima nikakršnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da zahtevani dokumenti ne obstajajo, poleg tega IP tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z zahtevano informacijo razpolaga, vendar je v celoti ne posreduje oz. ne želi posredovati (2. odstavek 10. člena ZInfP).

(13)         IP poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP ob tem pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje pravilnosti poslovanja organa z dokumentarnim gradivom oziroma glede pravilnosti odločitev organa. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se ob tem lahko presoja (le) vprašanje, ali zahtevane informacije javnega značaja dejansko obstajajo pri organu v materializirani obliki. Glede na navedeno IP v postopku po ZDIJZ ni pristojen ugotavljati, ali je bila dokumentacija pravilno ustvarjena, hranjena in uničena, oziroma ali je odbiranje, izločanje in uničevanje izvedeno pravilno in skladno s predpisi. Ugotavljanje, zakaj določene dokumentacije ni, oziroma ali bi morala biti, je torej v pristojnosti drugih organov, in sicer upravne inšpekcije. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče v sodbi pod opr. št. IU 1198/2016-22 z dne 10. 5. 2017, točka 10. in 11. IP je organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumente, s katerimi ne razpolaga.

Glede dela zahteve, ki se nanaša na vse plačane in še neplačane inšpekcijske kazni, skupaj z vso spremljajočo dokumentacijo in potrdili o plačilih

(14)         Z izpodbijano odločbo je organ ugotovil, da je prosilec prejel vse sklepe o kaznih, drugi sklepi pa se v spisu ne nahajajo, zato je v tem delu zahtevo zavrgel oziroma zavrnil. V pritožbi prosilec izpostavlja, da potrdil o plačilu kazni še ni prejel in da ni izkazano, da nima interesa za pridobitev sklepov o kaznih. Z vpogledom v zadevo IP št. 090-299/2024/8 z dne 17. 9. 2024 IP ugotavlja, da sta bila v inšpekcijskem postopku št. 06122-66/2020 izdana dva sklepa, in sicer št. 06122-66/2020-91 z dne 13. 1. 2022 in št. 06122-66/2020-43 z dne 15. 2. 2021. Ob tem je bilo ugotovljeno, da sta to edina dva sklepa, s katerim organ razpolaga. Iz odločbe IP še izhaja, da prosilec za dostop do teh dve dokumentov nima pravovarstvenega interesa, saj z dokumentoma že razpolaga. Oba sklepa je prosilec že prejel, saj sta mu bila osebno vročena, kar izhaja iz odredbe o vročitvi vsakega izmed navedenih dveh sklepov. V pritožbi prosilec navaja, da je zahteval tudi potrdilo o plačilu kazni. Z vpogledom v izpodbijano odločitev IP ugotavlja, da organ o delu zahteve, ki se nanaša na potrdilo o plačanih kaznih, še ni odločil. Na ogledu in camera je organ predložil dokument »Sporočilo o prometu in stanju na podračunu z dne 29. 3. 2022«. Z vpogledom v navedeni dokument IP ugotavlja, da je na njem razvidno, pod zaporedno številko 9, da je bila dne 29. 3. 2022 plačana ena kazen. Na ogledu in camera je organ pojasnil, da ostalih kazni organ ni plačal, in zato v zvezi s tem nima dokazil oziroma dokumentov.

(15)         IP ugotavlja, da dokument »Sporočilo o prometu in stanju na podračunu z dne 29. 3. 2022«, pod zaporedno številko 9, ustreza zahtevi prosilca. Z vpogledom v sklep o denarni kazni v upravni izvršbi št. 06122-66/2020-91 z dne 13. 1. 2022 IP ugotavlja, da je tam navedena številka za sklic ob plačilu, ki je enaka številki, ki je razvidna pod zaporedno številko 9. Čeprav je organ na ogledu in camera navedel, da nima zadržkov za posredovanje navedenega dokumenta, je IP o njem odločil z izrekom te odločbe. Ob tem je odločil o dostopu le do dela dokumenta »Sporočilo o prometu in stanju na podračunu z dne 29. 3. 2022«, ker je ta le v uvodnem delu in pod zaporedno številko 9 izplačila predmet zahteve prosilca. Ker IP ni ugotovil, da bi bila podana kakšna izjema od dostopa, je v tem delu pritožbi ugodil. Glede obstoja potrdila o plačilu druge denarne kazni, je organ prepričljivo pojasnil, da ta ne obstaja, ker organ denarne kazni po sklepu št. 06122-66/2020-43 z dne 15. 2. 2021 ni plačal.

Glede dela zahteve, ki se nanaša na elektronsko sporočilo, ki ga je UKC poslal družbi …. d. o. o. glede prekinitve del, kar je že večkrat prosilec zahteval (kot je organ poslal Ministrstvu za zdravje)

(16)         Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je organ vpogledal v sistemu EDGE, da ni zavedenega nobenega elektronskega sporočila (e-maila), ki bi ga organ poslal na … d. o. o. in odločil, da z dokumentom ne razpolaga. Ker je prosilec v pritožbi navedel, da se navedeni dokument nahaja vsaj v sodnem spisu, ki se vodi o sporu med pravno osebo …., d. o. o. in organom, je IP na ogledu in camera organ povprašal o dostopu do tega spisa, ki se nahaja pri organu. Organ je pojasnil, da je v navedenem sporu ravno na dan ogleda in camera dne 20. 2. 2025 potekala glavna obravnava, na kateri organ zastopa pravnica organa, ki je z zadevo najbolj seznanjena in bi lahko podala pojasnila, kje se naveden dokument nahaja. Na ogledu in camera je tako IP vpogledal v spis organa v spisu EDGE št. 0792-0006/2023, ki se nanaša na izvršilni in pravdni postopek z nasprotno stranko …., d. o. o. Z vpogledom v dopolnitev tožbe družbe …. d. o. o. je kot priloga razvidna elektronska korespondenca, katere del so tudi 3 elektronska sporočila bivšega zaposlenega pri organu, dve z dne 17. 3. 2021 in eno z dne 23. 3. 20221 o prekinitvi del. Na ogledu in camera je organ podal navedbo, da je sporočilo dne 24. 3. 2021 preposlal prosilec nazaj zaposlenemu na UKC Ljubljana in družbi …., d. o. o., kar po mnenju organa pomeni, da prosilec z elektronskimi sporočili že razpolaga in tako nima pravovarstvenega interesa, da bi jih pridobil. Po opravljenem ogledu in camera je IP z zapisnikom o ogledu in camera dne 21. 2. 2025 seznanil prosilca. Ta je dne 6. 3. 2025 odgovoril, da se ne strinja, da je prejel navedena elektronska sporočila. Po pridobitvi navedbe prosilca je IP natančno in ponovno vpogledal v korespondenco v zvezi s prekinitvijo del. Najprej IP ugotavlja, da je navedeno korespondenco zaposlenega pri organu in družbe …, d. o. o., slednja družba predložila kot dokazilo za svoje navedbe v odgovoru na tožbo. To ni vloga podana na sodišče, ki bi jo vložil prosilec, ampak, kot rečeno, pravna oseba, na katero je bilo elektronsko sporočilo naslovljeno. Nadalje je iz korespondence razvidno, da je elektronski sporočili z dne 17. 3. 2021 ob 8:52 in 10:32 poslal zaposleni pri organu družbi …, d. o. o., pri čemer ni razvidno, da bi bil prosilec naveden med prejemniki. Nadalje iz elektronskega sporočila zaposlenega pri organu z dne 23. 3. 2021, katerega naslovnik sicer ni izrecno razviden, sporočilo pa je namenjeno družbi …, d. o. o., izhaja, da se nanaša na prekinitev del. Tudi to sporočilo ne vsebuje informacije, da je prosilec naveden med prejemniki. Iz sporočila družbe …, d. o. o. z dne 24. 3. 2021, katerega naslovnik sicer ni razviden, a je namenjeno organu, izhaja pojasnilo o izvedbi ustavitve del, pri čemer je razvidno, da ga prosilec ni prejel, saj iz sporočila izhaja, da se o prosilcu govori kot o tretji osebi in ne kot naslovniku in prejemniku sporočila. Iz elektronskega sporočila z dne 24. 3. 2021, ki je kronološko zadnje, pa izhaja, da ga je poslal prosilec družbi …. d. o. o. in v vednost dvema zaposlenima pri organu. Iz tako razvidne korespondence ni jasno, da je bil prosilec seznanjen z elektronskimi sporočili zaposlenega pri organu z dne 17. 3. 2021 in z dne 23. 3. 2021, naslovljenimi na družbo …, d. o. o. Prosilec navedenih elektronskih sporočil ni vložil v sodni spis sam, ampak jih je družba …, d. o. o. Prav tako prosilec ni naveden med prejemniki elektronskih sporočil zaposlenega pri organu z dne 17. 3. 2021 in z dne 23. 3. 2021, naslovljenimi na družbo …, d. o. o. o prekinitvi del. IP tako ne more brez dvoma zaključiti, da prosilec že razpolaga z elektronskimi sporočili zaposlenega pri organu z dne 17. 3. 2021 in z dne 23. 3. 2021, naslovljenimi na družbo .., d. o. o., o prekinitvi del. Organ je na ogledu in camera navedel, da je bil prosilec s sporočili seznanjen, ker jih je sam poslal zaposlenemu pri organu. Iz sporočila z dne 24. 3. 2021, je res razvidno, da je sporočilo poslal prosilec družbi …, d. o. o., v vednost pa ga je poslal tudi dvema zaposlenima pri organu, vendar ni povsem jasno, ali sta sporočili z dne 17. 3. 2021 in z dne 23. 3. 2021 preposlani s strani prosilca, ali pa ju je družba …, d. o. o. priložila iz svoje evidence. Sporočila namreč niso razvidna v celoti kot posredovana sporočila, ampak so naslovniki iz posameznih sporočil brisani. Prav tako gre za prilogo dopolnitve tožbe družbe … d. o. o., ki je z zahtevanimi elektronskimi sporočili nedvomno razpolagala, obenem iz celotne korespondence pa ni razvidno, da je bil z zahtevanimi tremi elektronskimi sporočili seznanjen tudi prosilec. Ob posredovanju in odgovarjanju na elektronska sporočila se ta lahko izbrišejo, predrugačijo in podobno. Na ogledu in camera prevzete elektronske korespondence, katere del so tudi 3 elektronska sporočila bivšega zaposlenega pri organu, dve z dne 17. 3. 2021 in eno z dne 23. 3. 20221 o prekinitvi del, kot dopolnitev tožbe družbe … d. o. o., IP ne more šteti kot dokazilo, da prosilec z navedenimi tremi sporočili dejansko in nedvomno razpolaga, zato ima pravovarstveni interes, da se o njih odloča. 

(17)         IP je tako v pritožbenem postopku ugotovil, da organ razpolaga s tremi elektronskimi sporočili …, nekdanjega zaposlenega pri organu z dne 17.03.2021 ob 08:52, z dne Wednesday, March 17, 2021 10:32 AM in z dne torek, 23. mar. 2021 ob 15:14, da ustrezajo zahtevi prosilca in o katerih organ v izpodbijani odločbi ni odločil. Elektronska sporočila se nanašajo na prekinitev del na zadevni nepremičnini in so naslovljena na družbo .. d. o. o. Izpodbijane odločbe se v tem delu tako ne da preizkusiti. Ob preučitvi zadeve IP ugotavlja, da organ skladno z ZUP ni opravil ugotovitvenega postopka, v katerem bi popolno ugotovil resnično dejansko stanje in v ta namen ugotovil vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo (načelo materialne resnice). Prvi odstavek 138. člena ZUP določa, da je pred izdajo odločbe treba ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki so pomembne za odločitev, in strankam omogočiti, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe takšnega ravnanja organa ni mogoče razbrati.

(18)         Zaradi ugotovljene pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji je bilo treba, na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP, prvostopenjsko odločbo v tem delu odpraviti in zadevo vrniti organu v ponovno odločanje, kot izhaja iz 1. 2. točke izreka te odločbe. Organ je dolžan pri ponovnem postopku oblikovati obrazložitev odločbe tako, da bo vsebovala vse sestavine iz 214. člena ZUP, in poleg tega upoštevati tudi navodila IP, ki sledijo v nadaljevanju te odločbe.

(19)         IP vrnitev zadeve v ponovno odločanje utemeljuje z razlogi ekonomičnosti postopka. Poseben vidik načela ekonomičnosti iz 14. člena ZUP je tudi načelo učinkovitosti, ki od organov zahteva, da si preskrbi vse, kar je potrebno za pravilno ugotovitev dejanskega stanja in za zavarovanje pravic strank ter javnih koristi. To pa bo najlažje dosegel prav prvostopenjski organ, ker se zahteva prosilca nanaša na dokumente, ki so del dokumentarnega gradiva organa, zato organ razpolaga z vso dokumentacijo, ki je z zahtevanimi dokumenti povezana, hkrati pa tudi, glede na to, da organ pozna širši vidik zadeve, povezane z zahtevanimi dokumenti, najlažje ugotovi, kateri dokumenti so predmet zahteve in v katerem delu predstavljajo prosto dostopne informacije javnega značaja.

(20)         S tem, ko se organ ni konkretno opredelil do zahtevanih oziroma presojanih dokumentov v obrazložitvi izpodbijane odločbe, ni dovolj popolno ugotovil relevantnih dejstev. Zaradi navedenega se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti. Če organ v obrazložitvi odločbe ne pojasni, kateri dokumenti so bili predmet njegove presoje, zato ker jih v svojem ugotovitvenem postopku ni identificiral, in na podlagi tega, za vsak dokument posebej, ne ugotavlja obstoja konkretne izjeme, se odločbe ne da preizkusiti, ker obrazložitev ni popolna. Izpodbijana odločba je tako ostala na deklaratorni ravni, kar pomeni, da se odločbe ne da preizkusiti. Organ se namreč zato, ker je napačno ugotovil, da z dokumentom ne razpolaga, ni spustil v vsebinsko obravnavo in se ni konkretno opredelil do posameznih zahtevanih elektronskih sporočil. Ker izpodbijana odločba nima vseh predpisanih sestavin, in je iz tega razloga pomanjkljiva ter jo ni mogoče preizkusiti, pomeni, da je podana bistvena kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP.

(21)         V ponovljenem postopku je organ dolžan vsebinsko presoditi vsa tri elektronska sporočila nekdanjega zaposlenega pri organu, ki so bila poslana družbi Žleb, d. o. o. Pri čemer naj se organ opredeli do posameznega dokumenta in morebitnega obstoja katere od izjem po določbah 5.a in 6. člena ZDIJZ. Organ naj pojasni, z opredelitvijo dokumenta s številko in datumom, katera izjema je podana pri posameznem dokumentu (npr. glede dokumentov pod zaporedno št. 30 z dne …, št. 60 z dne …, št. 90 z dne … organ ugotavlja, da je podana izjema ..). Zgolj splošno sklicevanje na določeno izjemo, ne da bi pri tem navedel kateri dokument je presojal, prosilcu ne daje možnosti, da bi preizkusil odločitev organa. Ker se elektronska sporočila nahajajo v sodnem spisu IP opozarja, da v skladu z 8. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ zavrne prosilcu dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Z navedeno izjemo lahko tako organ zavrne zahtevo prosilca, če gre za podatek: - ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka, in - bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Za uveljavitev izjeme iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ sta torej določena dva pogoja, ki omogočata njeno uporabo, če sta podana kumulativno. Podrobna razlaga okoliščin, ki opredeljujejo morebitno škodo za izvedbo sodnega postopka v primeru razkritja dokumentov oziroma podatkov je pridržana sodišču, ki v postopku odloča. Takšno stališče izhaja tudi iz sodne prakse, ki opozarja, da mora imeti sodišče popolno avtonomijo, da samo oceni, ali bi razkritje podatkov škodovalo izvedbi postopka ali ne. Le sodišče ima pravico, da oceni, kdaj razkritje določenega podatka škoduje izvedbi postopka in kdaj ne. Tudi po ustaljeni praksi IP je za oceno škode, ki bi z razkritjem informacij nastala za postopek, pristojen organ, pred katerim teče ta postopek. Ob tem IP pripominja, da namen izjeme po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ni varovanje interesov strank v postopku, ampak je objekt varstva pravilna in zakonita izvedba samega sodnega postopka.

(22)         V primeru, če organ ugotovi obstoj posamezne izjeme, je dolžan presojati, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa v skladu z določbami 7. člena ZDIJZ in 19. člena Uredbe ter natančno in določno opredeliti, v katerem delu se posamezni dokument prekrije in na podlagi katere konkretne izjeme od prostega dostopa. Določba 19. člena Uredbe namreč določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 5.a in 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki; zbrisati kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki (prvi odstavek). Ne glede na zapisano se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če bi bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu (drugi odstavek 19. člena Uredbe).

Glede dela zahteve, ki se nanaša na podrobno specifikacijo storitev, ki jih je za naslov Japljeva 4 opravil odvetnik .. in za katere je UKC poravnal račun

(23)         Organ je v tem delu v celoti ugodil zahtevi, prosilec pa vztraja, da mu ni bila posredovana celotna dokumentacija. Organ je na ogledu in camera IP pojasnil, da je račun za Japljevo 4 za odvetnika … iskal na način, da je v konto kartici za Japljevo 4, iskal ime odvetnika …. Razviden je le en račun, do katerega je prosilcu omogočil dostop. Iz specifikacije, do katere je prav tako omogočil dostop, je razvidno, da je odvetnik za Japljevo 4 opravil pregled dokumentacije 11. 4. 2022 100 točk, konferenco, pregled dokumentacije priprava dopisov 6.-14. 6. 2022 300 točk in sestava odločbe po ZDIJZ 200 točk. Organ je z izpodbijano odločbo omogočil dostop do vseh izdelkov, osnutkov pisanj, ki jih je pripravil odvetnik. Na ogledu in camera je IP prevzel račun, katerega priloga je specifikacija in osnutke pisanj, ki jih je pripravil odvetnik.

(24)         Z vpogledom v konto kartico za Japljevo 4 IP ugotavlja, da je le en račun prejet od odvetnika …, ki je zabeležen pod številko 98. To je račun št. 7683-2022 z dne 30. 6. 2022 za plačilo 1.903,20 EUR. V specifikaciji je navedeno, da so bile za Japljevo 4 opravljene naslednje storitve: konferenca, pregled dokumentacije datum 11. 4. 2022, 100 točk. Nadalje je razvidno, da je bila opravljena konferenca, pregled dokumentacije in priprava dopisov z datumom 6. do 14. 6. 2022 300 točk in sestava odločbe po ZDIJZ 200 točk. Iz k specifikaciji priložene dokumentacije izhaja, da gre za ZDIJZ postopek iz leta 2022 istega prosilca in da je odvetnik pripravil osnutek zavrnilne odločbe, poziva na dopolnitev in odgovora organa za IP na poziv zaradi molka. Iz specifikacije računa izhaja, da so se ostale storitev odvetnika izvedle za druge zadeve in ne za Japljevo 4, ki je bila predmet zahteve prosilca. Na ogledu in camera je organ pojasnil, da za Japljevo 4 načeloma ni angažiral odvetnika .., ampak so pravna razmerja vodile pravnice, ki so zaposlene pri organu.

(25)          Ker je organ prepričljivo pojasnil, na kakšen način je iskal zahtevane dokumente, in sicer z vpogledom v konto kartico za Japljevo 4, iz katere so razvidni vsi prejeti računi za Japljevo 4 in do katere je organ prosilcu omogočil dostop (kot je bilo pojasnjeno pod točko 1 zahteve). Nadalje je iskal v tabeli po imenu odvetnika …. Potem, ko je ugotovil, da je bil za nepremičnino na Japljevi 4 izdan le en račun odvetnika …, je prosilcu omogočil dostop do računa, specifikacije in izdelkov, ki jih je odvetnik za zaračunano storitev za Japljevo 4 opravil ter prosilcu omogočil dostop do vsega navedenega. Ob tem IP pripominja, da ker je prosilec zahteval račune in specifikacijo odvetnika … za Japljevo 4, ni upravičen do prejema specifikacije oziroma izdelkov za ostale storitev, ki so bile sicer na navedenem računu zaračunana, zato ker niso bile predmet zahteve.

(26)         Ker IP ni ugotovil, da bi bil iz konto kartice za lokacijo Japljeva 4 razviden še kakšen drug račun odvetnika …, je zaključil, da je organ prosilcu omogočil dostop do celotne zahtevane informacije, s katero razpolaga. Prosilec niti v pritožbi niti v odzivu na zapisnik o ogledu in camera ni pojasnil, da bi obstajal kakšen drug račun oziroma, da bi bil seznanjen s kakšno drugo storitvijo odvetnika … za lokacijo Japljeva 4, ki bi bila organu zaračunana in bi jo plačal. Ob tem se IP sklicuje na razloge, ki jih je navedel pod (12) in (13) te odločbe in zaključuje, da je pritožba prosilca v tem delu neutemeljena.

Razširitev zahteve s pritožbenimi navedbami

(27)         Po pregledu pritožbe je IP ugotovil, da je prosilec v pritožbi svojo zahtevo v več delih razširil, ker s pritožbo zahteva tudi dostop do naslednjih dokumentov, ki niso bili predmet zahteve prosilca z dne 2024 in posledično tudi ne predmet izpodbijane odločbe: Vse zapisnike, odločitve in interne dokumente v zvezi z naslovom Japljeva 4, vključno s sejami Sveta zavoda, Vso dokumentacijo, povezano z nezakonitim rušenjem garaže, in vso gradbeno inšpekcijsko dokumentacijo, ki jo je UKC pošiljala brez njegove vednosti in soglasja in je zadevala to nepremičnino, Celotno korespondenco med organom in vsemi povezanimi strankami, vključno z …. d.o.o., v zvezi z gradbenimi deli in njihovimi prekinitvami, Vse finančne in pravne dokumente, povezane z naslovom Japljeva 4, ki mu še niso bili posredovani.

(28)         IP opozarja, da prosilec v pritožbi zahteve ne more razširiti ali vsebinsko spremeniti, kar izhaja iz 133. člena ZUP, ki določa, da ko je postopek uveden, lahko stranka do izdaje odločbe na prvi stopnji razširi ali spremeni postavljeni zahtevek ne glede na to, ali ima razširjeni oz. spremenjeni zahtevek isto pravno podlago ali ne, če se tak zahtevek opira na iste bistvene sestavine dejanskega stanja in, če je organ pristojen za njegovo reševanje. Povedano drugače, prosilec se v pritožbi ne more pritožiti glede dokumentov, ki jih v zahtevi ni zahteval oz. organ teh dokumentov ni mogel identificirati kot predmet njegove zahteve, saj zahteva ni bila dovolj določna. Tudi IP kot pritožbeni organ je v pritožbenem postopku vezan na zahtevo prosilca, saj je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Zgoraj navedena vsebina pritožbe, ki ni bila predmet izpodbijane odločbe in o kateri organ na prvi stopnji ni odločal, zato ne more biti predmet presoje IP kot pritožbenega organa, posledično se IP do tega dela pritožbenih navedb ni opredeljeval. Prosilec lahko s pritožbo zahtevek zoži, ne more pa ga razširiti oz. vsebinsko spremeniti. Je pa organ dolžan razširjeno zahtevo prosilca iz pritožbe obravnavati kot novo zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. Če je organu zahteva prosilca nerazumljiva ali nejasna oziroma, če organ ne ve oziroma iz zahteve ne more razbrati, kateri konkretni podatki so predmet zahteve prosilca, ali morebiti za katero obdobje prosilec zahteva dokumente, je organ prosilca dolžan pozvati na dopolnitev in mu hkrati pomagati pri konkretnejši opredelitvi zahteve.

(29)         IP je tako pritožbi v delu, ki se nanaša na dostop do dokazila o plačilu sklepa o denarni kazni ugodil in naložil organu, da prosilcu omogoči dostop do dela dokumenta, iz katerega to izhaja. Prav tako je bilo ugotovljeno, da organ razpolaga z elektronskimi sporočili zaposlenega pri organu, poslanimi družbi … d. o. o. glede prekinitve del. Ker organ z izpodbijano odločbo o navedenih elektronskih sporočilih ni odločil in se ni vsebinsko opredelil do možnosti dostopa ter zato ni ugotovil relevantnih okoliščin, je IP zadevo organu v tem delu vrnil v ponovni postopek. IP pa je zavrnil pritožbo prosilca v delu, ki se nanaša na dostop do vseh izstavljenih računov organa za Japljevo 4 in za račune in specifikacije storitev odvetnika … za Japljevo 4, do katerih prosilcu še ni omogočil dostopa.

(30)         Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

(31)         Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper 1.2 točko izreka ni dovoljena pritožba niti upravni spor.

Zoper preostali del odločbe ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Manja Resman, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke