prosilec - UKC Ljubljana

POVZETEK:

V obravnavani zadevi je IP preizkušal pritožbo zoper sklep s katerim je organ zavrgel pritožbo prosilca zoper odločbo organa. IP je ugotovil, da razlogi, zaradi katerih je organ pritožbo zavrgel z izpodbijanim sklepom, niso podani, zato je bila odločitev organa zmotna.  Ker je IP odpravil sklep, s katerim je organ pritožbo zoper svojo odločbo zavrgel, se je IP v nadaljevanju opredelil tudi do pritožbe z dne 14. 10. 2024 zoper navedeno odločbo in preizkusil njeno zakonitost. IP je ugotovil, da iz pritožbene dokumentacije ne izhaja, da je bila zahteva vložena na podlagi ZDIJZ. Prosilec je namreč v svoji vlogi izrecno navedel pravno podlago, na katerih temelji njegova zahteva. Prosilec se torej v svoji vlogi ni skliceval na ZDIJZ, temveč na Zakon o varstvu osebnih podatkov in Zakon o pacientovih pravicah. Slednje ugotovitve pa ni sanirala niti vložena pritožba, v kateri je prosilec sicer predlagal, da se pritožbi ugodi in »naj se mu posreduje še manjkajoče zapise posnetkov št. 3 in 4 tudi vse ostale morebitne anonimizirane manjkajoče telefonske posnetke in posnetke radijskih zvez v zadevi št. intervencije na«, kar pa je prosilec očitno prejel v drugem postopku, saj je bila z izpodbijano odločbo njegova zahteva v celoti zavrnjena in torej organ o tem, kar je prosilec navajal v pritožbi, ni odločal v tem postopku po ZDIJZ, zato vložene pritožbe ni bilo mogoče obravnavati kot konkludentnega dejanja, s katerim bi se vloga prosilca lahko štela kot zahteva po ZDIJZ. Pritožbeni razlogi so se torej evidentno nanašali na drug postopek, v katerem je prosilec določene informacije prejel, zaradi česar z njimi ni mogel uspeti v tem postopku. IP je zaključil, da je organ pri obravnavi zgoraj navedene vloge prosilca izdal odločbo po ZDIJZ, čeprav za to ni imel zakonske podlage, zato je na podlagi 249. člena ZUP v povezavi s 4. točko prvega odstavka 279. člena ZUP, izpodbijano odločbo izrekel za nično.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-393/2024/5

Datum: 18. 12. 2024

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 252. člena in 249. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi (v nadaljevanju prosilec), z dne 30. 10. 2024, zoper sklep Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, Zaloška cesta 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 045-0055/2024/0004 z dne 24. 10. 2024, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožbi prosilca se ugodi in se sklep Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, št. 045-0055/2024/0004 z dne 24. 10. 2024 odpravi.

2.     Odločba Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, št. 045/0055/2024 z dne 3. 10. 2024, je nična.

3.     V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je na Urad za pohvale in varstvo pacientovih pravic, Vrazov trg 1, 1000 Ljubljana, preko svoje zastopnice, naslovil vlogo, brez datuma, ki je v zadevi poimenovana kot: »Prošnja za posredovanje vsebine telefonskih klicev v zvezi s klicem za nudenje pomoči - po Zakonu o varstvu osebnih podatkov in po Zakonu o pacientovih pravicah«. Zastopnica prosilca je navedla, da vlogo posreduje na temelju Zakona o varstvu osebnih podatkov in na podlagi Zakona o varstvu pacientovih pravic. Prosi za seznanitev z vsebina vseh pogovorov, ki so potekali v zvezi z inicalnim klicem. Klicala je na 112, od koder pa je bil klic preusmerjen na drugo tel. št., pri čemer se ji je na telefonu izpisala, ni pa nujno, da je to edina tel. št., preko katere so bili opravljeni klici, zato je prosila za izpis vseh klicev, ne glede na tel. št., iz katerih so bili opravljeni. V prilogi je posredovala pooblastilo za pridobitev vsebine vseh telefonskih klicev, kot je napisala. Ob tem je tudi s svojim podpisom dala soglasje za pridobitev svojih osebnih podatkov v zvezi z zgoraj navedenim klicem za pomoč. Vse ostale osebe, ki so bile udeležene v klicih, pa so predstavnice pravnih oseb in gre za delo, ki ga opravljajo za pravne osebe, zato so izvzete iz področja varstva osebnih podatkov. Hkrati je zaprosila, da se ji tudi sporoči, kdo vse je posnetke ali prepise posnetkov pogovorov do danes že poslušal oziroma bral in s kakšnim namenom ter komu so bili do danes posnetki oz. prepisi posnetkov pogovorov že posredovani ustno ali pisno.

Organ je dne 3. 10. 2024 izdal odločbo št. 045/0055/2024, s katero je odločil, da se zahteva prosilca z dne 6. 9. 2024 za dostop do informacij javnega značaja:

-       Pridobitev vsebine vseh telefonskih klicev (izpis vseh klicev) - ki so potekali v zvezi s klicem s

-       Informacij o tem, kdo vse je posnetke ali prepise pogovorov, do danes že poslušal, oziroma bral in s kakšnim namenom ter komu so bili do danes posnetki oz. prepisi posnetkov pogovorov že posredovani ustno ali pisno,

zavrne. Odločil je še, da posebni stroški postopka niso nastali

V obrazložitvi odločbe je organ navedel, da je vlogo prosilca v tem delu prepoznal kot zahtevo na podlagi ZDIJZ in jo obravnaval s tega vidika. Glede informacij o tem, komu so bili do danes posnetki oz. prepisi posnetkov pogovorov že posredovani ustno ali pisno, je organ navedel, da je treba zahtevo prosilca v tem delu zavrniti iz razloga, ker dokumenti ne obstajajo. Organ je preveril, ali razpolaga z informacijami javnega značaja, ki jih zahteva prosilec, in sicer je preveril, da ima v informacijskih sistemih dokument, iz katerega bi izhajali ti podatki. Ob klicih na številko 112 se naredijo posnetki. Posnetki klicev na številko 112 se hranijo v arhivu dispečerske službe, kjer se naredijo prepisi posnetkov. Dispečerska služba posnetkov ter prepisov ne posreduje nikomur, tudi v konkretnem primeru zahteve prosilca jih ni posredoval nikomur tretjemu. Zahteve za seznanitev s posnetki obravnava Urad za pohvale in varstvo pacientovih pravic z vidika seznanitve z lastnimi osebnimi podatki. Organ je ugotovil, da v tem primeru posnetki niso bili posredovani nobeni tretji osebi in da o tem zato tudi ne obstaja noben dokument niti v evidencah dispečerskega centra niti glavne pisarne UKC Ljubljana. Glede pridobitve vsebine vseh telefonskih klicev (izpis vseh klicev) - ki so potekali v zvezi s klicem in druge, je organ ugotovil, da gre v teh primerih za klice, ki so se dogajali preko drugih telefonskih številk (ne 112), znotraj organa in v katerih so bili udeleženi tudi drugi zaposleni. Tudi javni uslužbenci imajo pravico do določene informacijske zasebnosti med delovnim časom in tako do varovanja svojega glasu in razmišljanja kot njihovega osebnega podatka. Organ je zahtevo zavrnil, ker je menil, da gre za varovane osebne podatke zaposlenih, ki niso prosto dostopni. Prav tako so iz posnetkov klicev razvidni glasovi oseb, ki kličejo na telefonske številke organa in niso javni uslužbenci. Gre za njihove osebne podatke (glas in številka telefona), kar predstavlja varovane osebne podatke. Na posnetkih klicev so osebni podatki tretjih oseb (zaposlenih), ki so razvidni iz posnetkov (njihov glas), to pa so osebni podatki, ki so varovani osebni podatki in so tako izjema od dostopa do informacij javnega značaja po ZDIJZ. Kljub ugotovitvi, da določen podatek predstavlja varovan osebni podatek, pa ga je v primeru, ko gre za podatke povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, dopustno razkriti na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, trebe je izhajati iz namena zbiranja in obdelovanja osebnih podatkov ter načela sorazmernosti. Po izjemi od izjeme niso prosto dostopni vsi podatki, ki se nanašajo na javnega uslužbenca, ampak le tisti, ki so neposredno povezani z opravljanjem javne funkcije oziroma delovnim razmerjem javnega uslužbenca. Tako npr. podatki, ki izražajo osebne lastnosti, sposobnosti, občutenja, razmišljanja, subjektivna dojemanja, način reagiranja, osebni pogled, sodijo v njihovo zasebno sfero in jih v skladu z načelom sorazmernosti ni mogoče uvrstiti med informacije, ki bi bile v neposredni zvezi z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca. Organ je ob tem še dodal, da za postopek po ZDIJZ ni pomembno, da se posnetki nanašajo na prosilca. Prost dostop do informacij javnega značaja je namreč omogočen vsakomur, ne glede na pravni interes ali poseben položaj, ki ga ima npr. prosilec v nekem drugem postopku (npr. do seznanitve s posnetkom, kjer je bil on udeležen v klicu). Informacije javnega značaja so prosto dostopne (vsem) pravnim ali fizičnim osebam, ne glede na njihovo udeleženost v drugih postopkih. Na podlagi tako opravljenega ugotovitvenega postopka je organ ugotovil, da z dokumenti, ki so predmet zahteve prosilca, ne razpolaga oziroma jih je zavrnil zaradi obstoja izjeme varstva osebnih podatkov (gre za varovane osebne podatke).

Zoper zgoraj navedeno odločbo je prosilec po pooblaščenki vložil pritožbo z dne 14. 10. 2024, v kateri je navedla, da organ navaja trditve, ki ne ustrezajo dejanskemu stanju in so same s seboj v nasprotju. Priložila je 12 strani zapisov klicev intervencije na dan, ki so oštevilčeni od 1 do 7. Priložila je klice št. 1, 2, 5, 6 in 7, manjkata pa klica št. 3 in št. 4. Ob tem je dodala, da organ očitno razpolaga z informacijami, ki jih prosilec zahteva, sicer ne bi obstajal zapis telefonskih posnetkov in posnetkov radijskih zvez št. 1, 2, 5, 6 in 7, ki jih prilaga pritožbi. Dodala je, da prosilec od organa ne zahteva osebnih podatkov, pač pa zapise telefonskih posnetkov in posnetkov radijskih zvez št. 3 in 4 ter zapise vseh ostalih morebitnih klicev v zadevi št. intervencije na dan. Iz priloženih petih zapisov telefonskih posnetkov in posnetkov radijskih zvez v zadevi št. intervencije na dan  ne izhajajo nobeni osebni podatki in takšne dokumente v enaki (anonimizirani) obliki, obdelani na enak način, kot je priloženih pet zapisov telefonskih klicev, zahteva prosilec. V priloženih dokumentih so osebni podatki oseb, ki so se pogovarjale v zvezi z nudenjem pomoči, in so tudi njihove telefonske številke anonimizirane. V zapisih telefonskih klicev so zgolj osebni podatki prosilca in njegove pooblaščenke, s čimer pa se prosilec in pooblaščenka strinjata. Prosilec je v svoji zahtevi zahteval vse zapise morebitnih telefonskih klicev, zapise morebitnih telefonskih posnetkov in morebitnih posnetkov radijskih zvez v zadevi št. intervencije. Prosilec od organa zahteva poleg manjkajočih zapisov posnetkov št. 3 in 4 tudi vse ostale morebitne anonimizirane manjkajoče telefonske posnetke in posnetke radijskih zvez v zadevi št. intervencije na dan. Da je takšna opisna zahteva za posredovanje vseh možnih dokumentov možna in dopustna izhaja iz točke 15 obrazložitve pravnomočne sodbe Upravnega sodišča RS St. IU 1057/2021 z dne 10. 9. 2024. Hkrati prosilec zahteva posredovanje podatkov informacij o tem, kdo vse je posnetke ali prepise posnetkov pogovorov do danes že poslušal in s kakšnim namenom so bili posnetki ali prepisi posnetkov posredovani ustno ali pisno tretjim osebam. Po mnenju prosilca organ v zvezi s svojo trditvijo, da tretjim osebam niso bili posredovani nobeni podatki in zato tudi ne obstaja noben dokument, ne izvede nobenih dokazov pač za postavi zgolj trditev. Prosilec je zato predlagal, da IP opravi poizvedbe v zvezi z morebitnim posredovanjem vsebine posnetkov ali prepisov posnetkov tretjim osebam in prosilcu ugodi tudi v tem delu zahteve.

Organ je zgoraj navedeno pritožbo z dne 16. 10. 2024 zavrgel s sklepom št. 045-0055/2024/0004 z dne 24. 10. 2024. V obrazložitvi je navedel, da pritožbe ni vložila upravičena oseba. Dodal je, da je pritožbo zoper odločbo vložila oseba (kar se vidi iz podpisa na pritožbi, kjer je navedeno pri podpisu p. p.), ki pa ni bila stranka postopka na podlagi zahteve za dostop do informacij javnega značaja, ki jo je pri organu vložila po pooblastilu prosilca. V zadevi je sicer bilo predloženo pooblastilo za zastopanje prosilca in se je glasilo na, vendar to pooblastilo ni zajemalo pooblastila za vložitev pritožbe zoper odločbo v tem postopku dostopa do informacij javnega značaja. Tekom postopka pred organom do izdaje odločbe niti v času teka pritožbenega roka pooblastilo za zastopanje prosilca za primer vložitve pritožbe ni bilo predloženo. V skladu z navedenim je organ ugotovil, da je treba pritožbo zoper odločbo na podlagi drugega odstavka 240. člena ZUP zavreči, ker je ni vložila upravičena oseba.

Zoper navedeni sklep je prosilec po pooblaščenki vložil pritožbo z dne 30. 10. 2024, v kateri je navedeno, da organ v izpodbijanem sklepu navaja, da lastnoročni podpis p.p.  pomeni, da pritožbe ni vložila pooblaščenka, ki ni bila stranka postopka. Po mnenju pooblaščenke je navedeni argument organa nerazumljiv, pravno nesprejemljiv, napačen in neutemeljen. O obliki in vsebini lastnoročnega podpisa vsaka oseba odloča sama in nikjer ni predpisano, kako mora podpis izgledati ter kaj mora vsebovati. Organ v izpodbijanem sklepu tudi ne navede predpisa, ki naj bi bil kršen in s katerim bi podkrepil svojo pravno zmotno ugotovitev, da lastnoročni podpis ni v skladu s predpisi. Izpodbijanega sklepa organa se zaradi tega sploh ne da preizkusiti, ker ni jasno, kateri predpis naj bi bil kršen z lastnoročnim podpisom . Organ z obliko podpisa pooblaščenke že razpolaga, saj je pooblaščenka organu predložila kopijo osebne izkaznice k mailu z dne 11. 9. 2024, ki je bil naslovljen na mail organa: gdpr@kclj.si. Organ je pri izdaji izpodbijanega sklepa nadalje kršil določbo člena 55.3. ZUP, v katerem je določeno, da če organ dvomi o pristnosti pisnega pooblastila, s sklepom odredi, naj prosilec potrdi pisno pooblastilo. Pooblaščenka je organu že predložila neomejeno pooblastilo za zastopanje prosilca, ki ga je organ pri izdaji odločbe št. 045/0055/2024/004 z dne 3. 10. 2024 upošteval, kot to izhaja iz same vsebine navedene odločbe. ZUP v nobenem izmed členov ne določa, da bi morala stranka v upravnem postopku za vložitev pritožbe izdati svojemu pooblaščencu posebno pooblastilo, ki bi vsebovalo izrecno navedbo, da je pooblaščenec pooblaščen vložiti pritožbo. Iz navedenih razlogov je neupoštevanje organu že posredovanega pooblastila pooblaščenki z dne 4.9.2024, za zastopanje v predmetni zadevi prosilca, neutemeljeno. Če je organ dvomil v pooblastilo prosilca pooblaščenki, bi moral pri tem upoštevati določilo člena 55.5 ZUP, ki določa, da organ prosilca pozove k predložitvi pooblastila in ga pozove k odobritvi že opravljenih dejanj in ne sme izdati odločbe do predložitve pooblastila. Navedeno zakonsko določilo je organ v celoti kršil, ker v primeru dvoma v pooblastilo prosilca ni pozval k predložitvi pooblastila in ga ni pozval k odobritvi že opravljenih dejanj ter je kljub temu izdal sklep o zavrženju pritožbe. V predmetni zadevi prosilec organu v prilogi te pritožbe posreduje pooblastilo, dano pooblaščenki dne 12. 9. 2024, ki je bilo notarsko overjeno 13.9.2024. V priloženem pooblastilu je izrecno navedeno, da je pooblaščenka med drugim pooblaščena za sprejem upravnih pošiljk, za zastopanje v upravnih zadevah in upravnih sporih. Po mnenju prosilca je organ pri izdaji izpodbijanega sklepa kršil določilo 138. 1. člena ZUP, ker pred izdajo odločbe ni ugotovil vseh dejstev in okoliščin, ki so za odločitev pomembne, in prosilcu ni omogočil, da bi uveljavil svojo pravico in pravno korist, saj ni upošteval pravno veljavnega pooblastila oz. v dvomu ni zahteval pooblastila in odobritve že opravljenih pravnih dejanj, kot je to navedeno zgoraj.

Organ po prejemu pritožbe izpodbijanega sklepa ni nadomestil z novo odločitvijo, zato jo je kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 045/0055/2024 z dne 6. 11. 2024 in prilogami, poslal v odločanje IP.

Pritožba zoper sklep je utemeljena.

Izpodbijana odločba je nična.

K prvi točki izreka:

IP ugotavlja, da je organ pritožbo prosilca z dne 14. 10. 2024 s sklepom zavrgel, ker naj bi jo vložila neupravičena oseba. Odločitev organa je napačna.

V skladu s 53. členom ZUP lahko stranka določi pooblaščenca, ki jo zastopa v postopku. Pooblaščenec je lahko tudi fizična oseba. Obseg pooblastila določi stranka sama. Če v pooblastilu ni omejitev, lahko pooblaščenec opravlja vsa procesna dejanja, vendar pa mora imeti izrecno pooblastilo za umik zahteve, za sklenitev poravnave, za prenos pooblastila na drugega ter za vložitev izrednih pravnih sredstev (četrti odstavek 59. člena ZUP). Če organ dvomi o pristnosti pisnega pooblastila, lahko s sklepom odredi, naj stranka ali priči pred organom ali notarjem potrdijo pisno pooblastilo (tretji odstavek 55. člena ZUP).

Iz spisa, ki ga je organ posredoval IP izhaja, da je prosilec k vlogi brez datuma, priložil pooblastilo, iz katerega je razvidno, da je prosilec pooblastil, za pridobitev vsebine vseh telefonskih klicev različnih klicateljev in respondentov v zvezi z njenim inicialnim klicem dalje v zvezi s prošnjo za nudenje pomoči prosilcu. Omenjeno pooblastilo je organ upošteval pri izdaji odločbe št. 045/0055/2024 z dne 3. 10. 2024, saj je imenoval kot osebo, ki po pooblastilu zastopa prosilca, prav tako je bila navedena odločba tej osebi tudi posredovana. Nadalje je prosilec preko svoje pooblaščenke vložil pritožbo z dne 14. 10. 2024, pri kateri je v glavi naveden prosilec, ki ga zastopa. Pri podpisu prosilca je navedeno p.p. in podpis.

Organ je pritožbo s sklepom zavrgel, z utemeljitvijo, da je pritožbo vložila, ki ni bila stranka postopka, temveč je bila to. Navedeno ne drži, saj iz pritožbe nedvomno izhaja, da jo je kot pooblaščenka vložila. V glavi pritožbe je naveden ime, priimek in naslov pooblaščenke. Kako se je pooblaščenka podpisala na pritožbo, pa je osebna stvar pooblaščenke. V ZUP-u ni nikjer določeno, kakšen mora biti podpis pooblaščenca. Če je organ dvomil o njenem podpisu, pa bi moral postopati po 67. členu ZUP in odrediti odpravo pomanjkljivosti, česar pa organ ni storil, zaradi česar ni imel podlage, da bi pritožbo kot pomanjkljivo zavrgel. Prav tako je organ zmotno zaključil, da bi moralo dano pooblastilo posebej določati, da zajema tudi vložitev pritožbe. Glede na to, da v danem pooblastilu prosilec ni določil natančnejših pravic, pomeni, da je lahko njegova pooblaščenka opravljala vsa dejanja v upravnem postopku, vključno z vložitvijo konkretne pritožbe. V postopku po ZUP je namreč omejitev s posebnim pooblastilom vezana na dejanja, kot jih opredeljuje zgoraj navedeni četrti odstavek 59. člena ZUP, za kar pa v obravnavanem primeru ni šlo.

Glede na navedeno IP ugotavlja, da razlogi, zaradi katerih je organ navedeno pritožbo zavrgel z izpodbijanim sklepom, niso podani, zato je bila odločitev organa zmotna. Pritožba prosilke je zato utemeljena in je IP izpodbijani sklep na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP v povezavi z 259. členom odpravil, kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe.   

K drugi točki izreka:

Ker je IP odpravil sklep, s katerim je organ pritožbo zoper svojo odločbo št. 045/0055/2024 z dne 3. 10. 2024, zavrgel, se je IP v nadaljevanju opredelil tudi do pritožbe z dne 14. 10. 2024 zoper navedeno odločbo in preizkusil njeno zakonitost.

IP najprej opozarja na 128. člen ZUP, ki določa, da je organ v zadevah, v katerih je po zakonu ali po naravi stvari za začetek upravnega postopka in za sam postopek potrebna zahteva stranke, pristojen začeti in voditi postopek samo, če je taka zahteva podana. ZDIJZ v drugem odstavku 5. člena določa, da ima vsak prosilec na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja, ureditvi postopka z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja pa je namenjeno celotno četrto poglavje v zakonu z naslovom »Postopek z zahtevo za dostop ali za ponovno uporabo« (členi 12 – 27.a ZDIJZ). ZDIJZ tako na več mestih jasno opredeljuje, da postopka za dostop do informacij javnega značaja ni mogoče voditi brez zahteve prosilca. Z drugimi besedami, postopek po ZDIJZ se lahko začne in vodi samo na zahtevo stranke (drugi odstavek 5. člena ZDIJZ). Če organ izda odločbo brez zahteve stranke, je takšno odločbo na podlagi 249. člena ZUP treba izreči za nično.

Ker se postopek za dostop do informacij javnega značaja lahko vodi zgolj in izključno na zahtevo prosilca, je v konkretnem primeru treba najprej ugotoviti, ali je zahtevo prosilca, brez datuma, z opredelitvijo v zadevi: »Prošnja za posredovanje vsebine telefonskih klicev v zvezi s klicem za nudenje pomoči - po Zakonu o varstvu osebnih podatkov in po Zakonu o pacientovih pravicah«, o kateri je organ odločil z odločbo z dne 3. 10. 2024, št. 045/0055/2024, treba šteti za zahtevo, ki je bila vložena po ZDIJZ. V nasprotnem primeru je treba namreč zaključiti, da je organ v postopku izdaje izpodbijane odločbe zagrešil nepravilnost, ki ima za posledico ničnost izpodbijane odločbe. Po 249. členu ZUP se za nično izreče odločbo, če organ druge stopnje ugotovi, da se je zgodila v postopku na prvi stopnji taka nepravilnost, ki ima za posledico ničnost odločbe (279. člen ZUP). Po 4. točki prvega odstavka 279. člena ZUP se med drugim izreče za nično odločba, ki jo je izdal organ brez zahteve stranke (128. člen tega zakona), pa stranka pozneje ni izrecno ali molče v to privolila.

Čeprav po določbi tretjega odstavka 17. člena ZDIJZ prosilcu ni treba izrecno označiti, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, pa jo mora organ vseeno obravnavati po ZDIJZ, če iz narave zahteve izhaja, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja. Iz narave zahteve mora tako izhajati, da prosilec zahteva dostop do dokumentov, kar je temelj postopka po ZDIJZ. Na zahtevo po pojasnilih in analizah se namreč pravica po ZDIJZ ne razteza, zato takšne vloge ni mogoče obravnavati po določbah ZDIJZ[1].

IP je ugotovil, da iz pritožbene dokumentacije ne izhaja, da je bila zahteva vložena na podlagi ZDIJZ. Prosilec je namreč v svoji vlogi izrecno navedel pravno podlago, na katerih temelji njegova zahteva. Prosilec se torej v svoji vlogi ni skliceval na ZDIJZ. Pooblaščenka prosilca je v svoji vlogi z dne 6. 9. 2024 ponovno opozorila, da »vloga temelji na dveh pravnih podlagah, Zakona o varstvu osebnih podatkov in Zakona o pacientovih pravicah, in da vztraja pri seznanitvi z vsebino vseh pogovorov,….« ter da se ji sporoči, »kdo vse je posnetke ali prepise posnetke pogovorov do vložitve vloge poslušal,….«. Ob tem je dodala, da daje soglasje za pridobitev njenih osebnih podatkov. Vse navedeno izkazuje, da prosilec preko svoje pooblaščenke ni vložil zahteve po ZDIJZ. Slednje ugotovitve pa ne more sanirati niti vložena pritožba, v kateri je prosilec sicer predlagal, da se pritožbi ugodi in »naj se mu posreduje še manjkajoče zapise posnetkov št. 3 in 4 tudi vse ostale morebitne anonimizirane manjkajoče telefonske posnetke in posnetke radijskih zvez v zadevi št. intervencije na«, kar pa je prosilec očitno prejel v drugem postopku, saj je bila z izpodbijano odločbo njegova zahteva v celoti zavrnjena in torej organ o tem, kar prosilec navaja v pritožbi, ni odločal v tem postopku po ZDIJZ, zato vložene pritožbe ni mogoče obravnavati kot konkludentnega dejanja, s katerim bi se vloga prosilca lahko štela kot zahteva po ZDIJZ. Pritožbeni razlogi se torej evidentno nanašajo na drug postopek, v katerem je prosilec določene informacije prejel, zaradi česar z njimi ne more uspeti v tem postopku.

IP zaključuje, da je organ pri obravnavi zgoraj navedene vloge prosilca izdal odločbo po ZDIJZ, čeprav za to ni imel zakonske podlage, zato je na podlagi 249. člena ZUP v povezavi s 4. točko prvega odstavka 279. člena ZUP, izpodbijano odločbo izrekel za nično, kot izhaja iz druge točke izreka te odločbe.

Ker je IP zgoraj navedeno odločbo izrekel za nično, se ni vsebinsko opredeljeval do same vloge. Kljub temu pa IP dodaja, da ZDIJZ sam po sebi ne daje organom pravne podlage, da razkrivajo oziroma dajejo na razpolago osebne podatke posameznikov, s katerimi razpolagajo zaradi izvrševanja svojih zakonitih pristojnosti. Tudi sama zahteva, vložena s strani oseb, čigar osebni podatki se zahtevajo, tega ne omogoča oziroma takšne zahteve ni mogoče obravnavati kot »privolitve« v obdelavo osebnih podatkov na način »prostega dostopa«, tudi če bi prosilec to izrecno izjavil. Gre za varovalko, ki primarno varuje prav posameznike pred nezakonitim razkritjem osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja. V postopku po ZDIJZ je dolžnost organa prve stopnje, kot tudi IP, da vselej varuje varovane osebne podatke (in druge izjeme po ZDIJZ) v takšnem obsegu, kot da bi bil prosilec katerakoli tretja oseba (načelo erga omnes). IP se strinja, da ima vsak posameznik pravico do vpogleda v lastne osebne podatke, vendar pa te pravice ne more uveljavljati v postopku po ZDIJZ, ki ima povsem drug namen, to je pridobiti informacije, ki so prosto dostopne za vse in to v enakem obsegu.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.

samostojna svetovalka Pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke

[1] Podobno izhaja tudi iz sodne prakse Upravnega sodišče RS, npr. iz sodbe pod opr. št. I U 388/2014-32 z dne 23. 6. 2014, v kateri je sodišče zavzelo stališče, da organ ne more samoiniciativno prvotnega zahtevka stranke spremeniti v zahtevek za dostop do informacije javnega značaja po ZDIJZ, ker se v takem primeru bistveno spremenijo tudi pravila in postopki odločanja pred pristojnimi organi, lahko pa stranko v skladu z načelom varstva pravic strank iz 7. člena ZUP, opozori na različne podlage za uveljavitev določene pravice.