prosilec - UKC Ljubljana

POVZETEK:

Organ je zavrnil zahtevo prosilca za dostop do informacij javnega značaja zaradi obstoja izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (varstvo osebnih podatkov). IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ ravnal ustrezno, ko je zahtevo prosilca zavrnil, da pa se je pri tem skliceval na napačne razloge, zato je IP navedel pravilne razloge, pritožbo prosilca pa, skladno s tretjim odstavkom 248. člena ZUP, zavrnil kot neutemeljeno. 
 

ODLOČBA:

Številka: 090-12/2024/4

Datum: 7. 2. 2024

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi …(v nadaljevanju prosilec), z dne 22. 1. 2024, zoper odločbo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, Zaloška cesta 2, 1525 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 045-0077/2023 z dne 5. 1. 2024, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožba prosilca z dne 22. 1. 2024 zoper odločbo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana št. 045-0077/2023 z dne 5. 1. 2024, se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je dne 18. 12. 2023 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je zahteval posredovanje:

-       računa za analizo vzorcev njegove krvi in urina, odvzetih dne …. in oddanih ob .. (Temperaturni list desno spodaj) in biološkega materiala na Inštitut za sodno medicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, v delu ki se nanaša na prosilca in

-       kopijo primopredajnega zapisnika s prilogami ter morebitne zabeležke glede procedure in povratnih dokumentov in informacij na KOIIM.

Zahtevo prosilca je organ v celoti zavrnil z odločbo št. 045-0077/2023 z dne 5. 1. 2024, zaradi obstoja izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (varstvo osebnih podatkov). V obrazložitvi je organ povzel zahtevo prosilca, navedel definicijo informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ ter pojasnil, da iz nje izhaja, da prosilec prosi za dokumentacijo, ki se nanaša na točno določeno osebo, v konkretnem primeru prosilca, zato osebnih podatkov v tem postopku ni mogoče varovati. V tem primeru niti z delnim dostopom do informacij javnega značaja, to je s posredovanjem zahtevanih dokumentov s prekritimi osebnimi podatki, ne bi bilo zagotovljeno varstvo osebnih podatkov fizične osebe, saj je ta določljiva že v zahtevi. Ob tem je pravno irelevantno to, da posameznik zahteva podatke zase, saj se v postopku po ZDIJZ presoja, ali gre za informacije, ki so prosto dostopne komurkoli, torej javnosti, ne glede na okoliščine posameznega prosilca. ZDIJZ namreč ni zakonska podlaga, ki bi prosilcem nudila pravico dostopa do lastnih osebnih podatkov. Ker za razkritje zahtevanih osebnih podatkov ne obstaja ustrezna zakonska podlaga, je organ zahtevo prosilca v celoti zavrnil.

Dne 22. 1. 2024 je prosilec vložil pritožbo zoper odločbo organa št. 045-0077/2023 z dne 5. 1. 2024 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), v kateri je navedel, da je organ njegovo zahtevo obrazložil le z vidika točke (e) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, ne pa tudi točke (c) istega člena. Izpodbijana odločba je zato procesno nepopolna, materialnopravno pa prav ta določba točke (c) omogoča dostop do zahtevanih informacij, saj gre za javno ustanovo in porabo javnih sredstev, izdaja računa in njegovo arhiviranje pa je zakonska obveznost upravljalca oz. v konkretnem primeru organa. Odločba vsebuje tudi hud lapsus zaradi prisotnosti šestega odstavka, ki očitno ne sodi v odločitev prve stopnje, saj organ odloča v imenu IP. Prosilec je še navedel, da tudi sicer samo razkritje dejstva o nekem praktično rutinskem diagnostičnem postopku konkretne osebe brez rezultatov ne predstavlja zasebne osebne informacije, ki bi lahko prevesila javni interes po čistih računih in dobrih prijateljstvih ter razkrila okoliščine o bolezenskem stanju posameznika.

Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom, št. 045-0077/2023 z dne 23. 1. 2024, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

IP je organ, z dopisom št. 090-12/2024/2 z dne 6. 2. 2024, pozval k predložitvi dokumentacije in pojasnil v zadevi. Odgovor organa je IP prejel, po elektronski pošti, dne 7. 2. 2024. Organ je IP pojasnil, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, pri čemer je navedel, da vzorcev za Inštitut za sodno medicino ne protokolirajo na poseben način, zato tudi ne razpolagajo z dokumenti v zvezi z odvzemom vzorcev.

Pritožba ni utemeljena.

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

Iz pritožbenih navedb prosilca izhaja, da prosilec izpodbija odločitev organa v celoti.

IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ, zato je IP nadalje ugotavljal, ali so pri zahtevanih informacijah izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja.

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

Če kateri od navedenih pogojev ni izpolnjen, pomeni, da zahtevana informacija javnega značaja ne obstaja in posledično zahtevi oz. pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi.

Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo. Smisel dostopa do informacij javnega značaja je sicer treba iskati v javnem in odprtem delovanju organa, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. IP tako poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati.

Po pregledu spisovne dokumentacije in na podlagi pojasnil organa z dne 7. 2. 2024, IP ugotavlja, da organ v času izdaje izpodbijane odločbe z zahtevanimi dokumenti ni razpolagal. Iz celotne pritožbene zadeve namreč ne izhaja noben sum, da organ razpolaga z zahtevanimi dokumenti, vendar jih prosilcu ne želi posredovati. Iz vsega navedenega tako izhaja, da prosilcu ni mogoče ugoditi, saj organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, kar pomeni, da niso izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja, zato je treba pritožbo prosilca zavrniti.

Upoštevaje navedeno je IP zaključil, da je organ ravnal ustrezno, ko je zahtevo prosilca zavrnil, čeprav se je v odločbi skliceval na napačne razloge, zato je IP v tej odločbi navedel pravilne razloge, pritožbo prosilca pa, skladno s tretjim odstavkom 248. člena ZUP, zavrnil kot neutemeljeno.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse

Pouk o pravnem sredstvu: 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Urša Pleterski

Raziskovalka pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka