prosilec - UKC Ljubljana

POVZETEK:

Organ je zavrnil zahtevo prosilke glede razkritja imen in priimkov presojevalcev v postopku akreditacije UKC Ljubljana iz razloga izjeme varovanih osebnih podatkov na podlagi tretje točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ  . Prosilka se je zoper odločitev organa pritožila, IP pa po preučitvi konkretne zadeve ugotavlja, da ne izhaja, da bi bili podatki o imenih in priimkih del ponudbene dokumentacije, ki jo je akreditacijska družba oddala na podlagi javnega naročila, prav tako predložitev referenc presojevalcev ni bila zahteva Povabila k oddaji ponudb, in torej niso bili zahtevani podatki za izpolnjevanje pogojev javnega naročila majhne vrednosti ali kot del meril za oddajo naročila. Izvajalec akreditacije se namreč s pogodbo zaveže, da bodo presojo izvajali izkušeni mednarodni/slovenski certificirani presojevalci z vsaj 10 opravljenih akreditacijskih presoj v bolnišnicah, ki izpolnjujejo še pogoje glede delovnih izkušenj. Pri tem v postopku oddaje javnega naročila ni bilo potrebno predložiti referenc presojevalcev, ampak je za izpolnjevanje vseh teh pogojev odgovorna akreditacijska družba, niti niso bila imena in priimki presojevalcev pogoj za izpolnjevanje zahtev javnega naročila ali kot del meril. Glede na navedeno torej niso izpolnjeni pogoji za uporabo drugega odstavka 35. člena ZJN-3. IP dalje ugotavlja, da ni podan pogoj za uporabo »izjeme od izjem« iz prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj podatki o imenih in priimkih niso neposredno v zvezi s porabo javnih sredstev, čeprav je bilo plačilo akreditacije izvedeno na podlagi javnega naročila (torej z javnimi sredstvi) in bi tako prost dostop do teh podatkov po oceni IP pomenil prekomeren poseg v zasebnost teh oseb, hkrati pa za samo preverjanje porabe javnih sredstev ti osebni podatki niso niti nujno potrebni niti primerni. Podatki, ki so bistveni glede preverjanja porabe javnih sredstev, so namreč podatek o višini javnih sredstev, kdo jih je prejel (torej akreditacijska hiša) in zakaj (za namen izvedbe postopka akreditacije). Dalje IP ugotavlja, da presojevalci ne opravljajo javne funkcije, prav tako pa presojevalci tudi niso javni uslužbenci, saj niso zaposleni pri organu.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-102/2023/2

Datum: 4. 5. 2023

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 – ZIUOPDVE in 3/22 - ZDeb; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilka), z dne 21. 3. 2023, zoper odločbo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, Zaloška cesta 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 045-0011/2023, z dne 10. 3. 2023, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1. Pritožba prosilke z dne 21. 3. 2023 zoper odločbo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, št. 045-0011/2023, z dne 10. 3. 2023, se zavrne.

2. Posebni stroški v postopku reševanja te pritožbe niso nastali.

Obrazložitev:

Prosilka je dne 1. 3. 2023 po elektronski pošti organu posredovala zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja, ki se nanašajo na poimenski seznam presojevalcev akreditacijske hiše AACI, ki bodo na UKC Ljubljana izvajali akreditacijo po akreditacijskem standardu za zdravstvene organizacije 5.0 in so certificirani po standardu ISO 9001:2015.

Organ je o zahtevi prosilke odločil z odločbo št. 045-0011/2023, z dne 10. 3. 2023 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero je zahtevo zavrnil iz razloga varstva osebnih podatkov. Organ je najprej navedel pravno podlago za izjemo od prostega dostopa iz razloga varovanih osebnih podatkov iz tretje točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ter pojasnil, da v konkretnem primeru šteje podatke o imenu in priimku presojevalcev za osebni podatek, saj gre za informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, ki predstavlja izjemo od dostopa do informacij javnega značaja.

Prosilka je zoper izpodbijano odločbo vložila pritožbo z dne 21. 3. 2023, neposredno na IP, ki je pritožbo odstopil organu z dopisom št. 092-32/2023/2 z dne 23. 3. 2023, skladno z drugim odstavkom 239. člena ZUP. Organ izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilke, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, skupaj z dokumentacijo zadeve, dne 6. 4. 2023, odstopil v odločanje IP. Pri tem je organ poslal še dopis št. 045-0011-2023 z dne 5. 4. 2023, v katerem med drugim navaja, da je avtonomija akreditacijske hiše in doktrina akreditacijskih presoj, da sama določi presojevalce. Organ je seznanjen z imeni presojevalcev šele pred začetkom presoje, ko prejme Program presoje, kjer so navedeni tudi presojevalci. Za potrebe obravnave predmetne zahteve za dostop do informacij javnega značaja je tako organ presojal Program presoje, ki ga je pripravila akreditacijska hiša AACI, na katerem so navedeni ključni podatki za presojo, kot so: vrsta presoje, metoda presoje, glavni presojevalec, presojevalci, standard, akreditacija, obseg, cilj presoje ter program po dnevih. Organ je dalje pojasnil sam potek akreditacije pri organu in navedel, da je strokovna avtonomija nosilca presoje AACI koga bo imenoval za konkretno področje. V konkretnem ciklusu poteka presoja v 3 ciklih, pred vsakim ciklom naročnik – organ prejme Program presoje, kjer so navedeni glavni presojevalec in presojevalci. Organ je skladno z 241. členom ZUP povabil kot stranko z nasprotnim interesom AACI, družbo za zunanjo presojo, d.o.o., Mestni trg 24, 1000 Ljubljana, ki se ni strinjala z razkritjem imen in priimkov presojevalcev. Organ je tako štel imena in priimke presojevalcev za osebne podatke, ki predstavljajo izjemo od dostopa do informacij javnega značaja, skladno s tretjo točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ je še pojasnil, da podatek o imenih in priimkih ni v neposredni zvezi s podatki o porabi javnih sredstev in tako izjema iz prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ ni podana, saj bi šlo po oceni organa za prekomeren poseg v zasebnost teh oseb, kar bi bilo tudi v nasprotju z načelom sorazmernosti. V okvir podatkov o porabi javnih sredstev sodi podatek o višini javnih sredstev, kdo jih je prejel in zakaj. Presojevalci tudi ne opravljajo javne funkcije, saj se pojem javne funkcije nanaša le na tiste osebe, ki so funkcionarji v državnih organih (npr. poslanci, ministri, sodniki…), presojevalci pa so strokovnjaki z določenega področja, ki v postopku akreditacije dajejo strokovna mnenja oziroma ocene, zato jih ni mogoče šteti za nekoga, ki opravlja javno funkcijo (enako tudi sodba Upravnega sodišča št. I U 2187/2011). Prav tako presojevalci niso javni uslužbenci, saj niso v delovnem razmerju z organom. Organ še navaja, da je preveril, ali so bila imena in priimki presojevalcev zahteva po ZJN-3, ki ureja postopek javnih naročil in ugotavlja, da na podlagi pregleda pogodbe ugotavlja, da za izpolnjevanje pogojev za sodelovanje na predmetnem naročilu male vrednosti organ ni zahteval, da se predložijo kadrovske reference – reference presojevalcev in te tudi niso bile del meril za oddajo konkretnega naročila. Imena presojevalcev tudi niso del ponudbene dokumentacije v postopku oddaje javnega naročila male vrednosti, ampak so del strokovne avtonomije izvajalca akreditacije in jih naročnik – organ ni presojal v postopku oddaje javnega naročila za izpolnjevanje pogojev za sodelovanje ali v okviru meril, zato ni mogoče uporabiti izjeme po ZJN-3. Glede navedb prosilke, da je organ v poročilu mednarodne re-akreditacijske presoje 10. – 12. aprila 2019 razkril imena presojevalcev, organ navaja, da je leta 2019 presojo izvajala druga akreditacijska hiša DNV GL, in sicer po standardih: Standard kakovosti za bolnišnice DIAS 5.0; ISO 9001:2015 in SIST EN 15224:2012 ter da vsako zahtevo za dostop do informacij javnega značaja presojajo posebej.

Prosilka v pritožbi navaja, da je organ za presojo po akreditacijskih standardih podjetju AACI avgusta 2021 in decembra 2022 že izplačal dobrih 125 tisoč evrov. Omenjeno podjetje nima zaposlenih, zato za izvajanje presoj najema zunanje strokovnjake. Glede na to, da ti izvajajo oziroma so že izvajali presojo pomembne ustanove z okoli 9 tisoč zaposlenimi, je javnost upravičena do informacij, kdo ti presojevalci so, saj se drugače ne more presojati oziroma preverjati njihovih referenc in strokovnosti. Poleg tega je organ v poročilu mednarodne re-akreditacijske presoje 10. – 12. aprila 2019, ki so ga pridobili 19. aprila 2019, razkril imena presojevalcev, zato ne ve, zakaj organ sedaj ravna drugače in se izgovarja na varstvo osebnih podatkov.

Pritožba ni utemeljena.

IP kot organ druge stopnje je, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Uvodoma IP ugotavlja, da je prosilka dne 21. 3. 2023 vložila pritožbo na obrazcu »Pritožba zoper zavrnilni odgovor za medije, v zadevi dostopa do informacij za medije po 45. členu ZMed«, kar pa ne vpliva na obravnavo pritožbe, saj je iz dokumentacije konkretne zadeve razvidno, da je organ na podlagi zahteve prosilke izdal odločbo, s katero je njeno zahtevo zavrnil, zato ima prosilka pravico do pritožbe po ZDIJZ.

IP pojasnjuje, da je informacija javnega značaja po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. IP ugotavlja, da zahtevani dokumenti izpolnjujejo vse tri pogoje za obstoj informacije javnega značaja (informacija mora izvirati iz delovnega področja organa, mora biti v materializirani obliki in organ mora z njo razpolagati).

5. člen ZDIJZ ureja načelo prostega dostopa in določa, da so informacije javnega značaja prosto dostopne pravnim ali fizičnim osebam (prosilci), razen v primeru zakonsko odločenih izjem (5.a in 6. člen ZDIJZ).

Eno izmed izjem od prostega dostopa do informacij javnega značaja predstavljajo varovani osebni podatki, na katero se je skliceval organ v izpodbijani odločbi. Organ je po prejemu pritožbe na podlagi 241. člena ZUP, dne 27. 3. 2023, obvestil družbo, ki je opravljala akreditacijo, AACI, družba za zunanjo presojo d.o.o., o zahtevi prosilke za imena presojevalcev in vloženi pritožbi, akreditacijska hiša pa je dne 28. 3. 2023 v odgovoru med drugim navedla, da so imena in priimki podvrženi Uredbi o varovanju osebnih podatkov, načeloma potrebujejo soglasja vseh presojevalcev, katerih trenutno nimajo, ter da je varovanje vseh podatkov zapisano tudi v pogodbi med AACI in organom.

Organ na podlagi določbe 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zavrne dostop do zahtevanih informacij, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Poleg Splošne uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov), ki se uporablja neposredno, veljajo tudi določbe Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22; v nadaljevanju: ZVOP-2).

Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov opredeljuje osebni podatek kot katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (prva točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov). Kot obdelavo osebnih podatkov predmetna uredba opredeljuje vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, omejevanje, izbris ali uničenje (druga točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov). Skladno z definicijo obdelave osebnih podatkov iz druge točke 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov razkritje s posredovanjem osebnih podatkov izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov. Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 določa, da lahko javni organi oziroma javno ali zasebno telo v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga, zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4(2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov in 6. člen ZVOP-2 lahko predstavlja tudi ZDIJZ.

IP najprej ugotavlja, da gre v konkretnem primeru nedvomno za osebne podatke, torej imena in priimke presojevalcev v postopku akreditacije organa, saj gre za podatke v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, zato je izvedel preizkus, ali bi razkritje teh podatkov pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki pomenijo tudi podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (razen v primerih iz prve in pete do osme točke prvega odstavka 6. člena ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače), kar določa prva alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ali ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega interesa javnosti, kar določa drugi odstavek 6. člena ZDIJZ.

V konkretnem primeru gre torej za imena in priimke presojevalcev (seznam presojevalcev) akreditacijske hiše AACI d.o.o., ki je pri organu opravljala postopek akreditacije. Kot je pojasnil organ ob odstopu pritožbe, je akreditacija javno priznanje zdravstvenega akreditacijskega organa zdravstveni organizaciji o dosegu akreditacijskih standardov, ki se obnavlja vsaka 3 leta. Akreditacija zdravstvenih zavodov je formalni postopek, kjer zunanja institucija oceni in presodi, kako zdravstveni zavod izpolnjuje vnaprej pripravljene in objavljene standarde kakovosti in varnosti z namenom nenehnega izboljševanja kakovosti in varnosti zdravstvene obravnave. Organ je še pojasnil, da je avtonomija akreditacijske hiše, da sama določi presojevalce, organ pa je z imeni presojevalcev seznanjen šele pred začetkom presoje, ko prejme Program presoje. Iz dokumentov konkretne zadeve je tudi razvidno, da je bila akreditacijska družba izbrana v postopku javnega naročila male vrednosti na podlagi Povabila k oddaji ponudb z dne 25. 2. 2020, zato je IP najprej preveril, ali je podana podlaga za razkritje podatkov iz drugega odstavka 35. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15, 14/18, 121/21, 10/22, 74/22 – odl. US, 100/22 – ZNUZSZS in 28/23; v nadaljevanju: ZJN-3). Iz navedene dokumentacije ne izhaja, da bi bili podatki o imenih in priimkih del ponudbene dokumentacije, ki jo je akreditacijska družba oddala na podlagi javnega naročila, prav tako predložitev referenc presojevalcev ni bila zahteva Povabila k oddaji ponudb, in torej niso bili zahtevani podatki za izpolnjevanje pogojev javnega naročila majhne vrednosti ali kot del meril za oddajo naročila.[1] Glede na navedeno torej niso izpolnjeni pogoji za uporabo drugega odstavka 35. člena ZJN-3.

IP dalje ugotavlja, da ni podan pogoj za uporabo »izjeme od izjem« iz prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, torej da je dopustno razkriti osebne podatke, v kolikor gre za podatke, ki pomenijo porabo javnih sredstev, ali za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. IP na podlagi preučitve zadeve ugotavlja, da podatki o imenih in priimkih niso neposredno v zvezi s porabo javnih sredstev, čeprav je bilo plačilo akreditacije izvedeno na podlagi javnega naročila (torej z javnimi sredstvi) in bi tako prost dostop do teh podatkov po oceni IP pomenil prekomeren poseg v zasebnost teh oseb, hkrati pa za samo preverjanje porabe javnih sredstev ti osebni podatki niso niti nujno potrebni niti primerni. Podatki, ki so bistveni glede preverjanja porabe javnih sredstev, so namreč podatek o višini javnih sredstev, kdo jih je prejel (torej akreditacijska hiša) in zakaj (za namen izvedbe postopka akreditacije). Dalje IP ugotavlja, da presojevalci ne opravljajo javne funkcije. Dejstvo je, da pojem »javne funkcije« v ZDIJZ ni definiran, zato njegovo vsebino polni praksa IP in Upravnega sodišča RS.[2]  Pojem javne funkcije se nanaša le na tiste osebe, ki so funkcionarji v državnih organih (npr. poslanci, ministri, sodniki …), presojevalci pa so strokovnjaki z določenega področja, ki v postopku akreditacije dajo svojo strokovno oceno ali mnenja.[3] Končno pa IP tudi ugotavlja, da presojevalci niso javni uslužbenci, saj niso zaposleni pri organu, ampak jih kot zunanje strokovnjake sama izbere akreditacijska hiša, za katero podajo svojo oceno ali mnenje. Določba prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, je namreč povsem jasna in govori o prosti dostopnosti do podatkov, ki so povezani z delovnim razmerjem javnega uslužbenca, kar pa v konkretnem primeru ni podano, saj presojevalec ni javni uslužbenec. Izraz »javni uslužbenec« je definiran v področnem zakonu, to je Zakon o javnih uslužbencih[4] (1. člen: Javni uslužbenec je posameznik, ki sklene delovno razmerje v javnem sektorju), zato ni dvoma, kdaj ima nekdo status javnega uslužbenca, v konkretnem primeru pa ta zakonski pogoj ni izpolnjen.

V zvezi s pritožbenimi navedbami prosilke, da je organ v drugem primeru razkril imena presojevalcev, in sicer v poročilu mednarodne re-akreditacijske presoje leta 2019, IP odgovarja, da je predmet tega pritožbenega postopka dostop do osebnih podatkov (imen in priimkov) presojevalcev v konkretnem postopku akreditacije in preverjanje, ali so izpolnjeni pogoji za razkritje osebnih podatkov v tem konkretnem postopku. Glede na navedeno so navedbe prosilke glede razkritij osebnih podatkov v drugih akreditacijskih presojah, za odločanje o konkretni pritožbi, neupoštevne.

Na podlagi vsega navedenega je IP zaključil, da je treba pritožbi prosilke zavrniti, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah^[5] oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Saša Benčič, univ. dipl. prav.

Svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

Informacijska pooblaščenka

[1] Izvajalec akreditacije se namreč s pogodbo zaveže, da bodo presojo izvajali izkušeni mednarodni/slovenski certificirani presojevalci z vsaj 10 opravljenih akreditacijskih presoj v bolnišnicah, ki izpolnjujejo še pogoje glede delovnih izkušenj. Pri tem v postopku oddaje javnega naročila ni bilo potrebno predložiti referenc presojevalcev, ampak je za izpolnjevanje vseh teh pogojev odgovorna akreditacijska družba, niti niso bila imena in priimki presojevalcev pogoj za izpolnjevanje zahtev javnega naročila ali kot del meril.

[2] O pojmu javne funkcije v podobnem primeru se je IP obširneje izrekel v odločbi št. 090-85/2013/20 z dne 17. 9. 2014, odločitev pa je bila potrjena s strani Upravnega sodišča s sodbo opr. št. II U 392/2014.

[3] Podobno izhaja iz sodbe Upravnega sodišča opr. št. I U 2187/2011 z dne 19. 9. 2012.

[4] Uradni list RS, št. 63/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 69/08 – ZTFI-A, 69/08 – ZZavar-E, 40/12 – ZUJF, 158/20 – ZIntPK-C, 203/20 – ZIUPOPDVE, 202/21 – odl. US in 3/22 – ZDeb.

[5] Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20 - ZFRO.