prosilec - Tržni inšpektorat RS

Sodba Upravnega sodišča

POVZETEK:

Prosilec je zahteval dokumentacijo s konkretnim upravnim in prekrškovnim postopkom, ki ju je vodil organ zoper zavezanca. Organ je zahtevi ugodil, na kar se je pritožil stranski udeleženec in vztrajal, da gre pri zahtevani dokumentaciji za njegovo poslovno skrivnost. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da gre ob upoštevanju tretjega odstavka 2. člena ZPosS za javne podatke. Na podlagi te določbe se namreč dovoli dostop do podatka, če gre za podatke o kršitvi zakona, in za odločitev o prostem dostopu obstoj poslovne skrivnosti sploh ni bistven. Zahtevana dokumentacija je nastala v postopku inšpekcijskega nadzora zaradi ravnanja in opustitve zavezanca, ki se štejejo za nepoštene poslovne prakse v razmerju do potrošnikov ali potrošnic. Kot je pojasnil tudi organ v izpodbijani odločbi, je šlo za kršitve Zakona o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami, zato je IP sledil odločitvi organa in pritožbo zavrnil kot neutemeljeno.

ODLOČBA:

Številka: 090-48/2021/4

Datum: 2. 4. 2021

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po Informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15 in 7/18; v nadaljnjem besedilu ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – UPB, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13 in 175/20 – ZIUOPDVE; v nadaljnjem besedilu ZUP), o pritožbi … (v nadaljnjem besedilu stranski udeleženec), ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška pisarna …, z dne 4. 2. 2021, zoper odločbo Tržnega inšpektorata RS, Dunajska cesta 160, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu organ), št. 090-28/2020-8 z dne 20. 1. 2021, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba stranskega udeleženca z dne 4. 2. 2021 zoper odločbo Tržnega inšpektorata RS, št. 090-28/2020-8 z dne 20. 1. 2021, se zavrne.

2. Zahteva stranskega udeleženca … za povrnitev stroškov se zavrne.

3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec (…) je 19. 11. 2020 na organ naslovil zahtevo za dostop do naslednjih dokumentov:

• odločba (ali drugače poimenovane listine organa), ki jo je organ izdal zavezancu v inšpekcijskem postopku v zvezi z zadevo, št. 0611-3888/2020, iz katere so razvidne ugotovljene nepravilnosti in odredba za odpravo nepravilnosti,
• odločba (ali drugače poimenovane listine organa), ki jo je naslovni organ izdal zavezancu v prekrškovnem postopku v zvezi z zadevo, št. 0611-3888/2020, iz katere so razvidne sankcije za storjeni prekršek, ali
• morebitno opozorilo storilcu prekrška.

Prosilec je želel dokumente prejeti v elektronski obliki na e-naslov.

Organ je z odločbo, št. 090-28/2020-8 z dne 20. 1. 2021, zahtevo prosilca delno zavrnil, še prej pa 25. 11. 2020 izdal sklep o podaljšanju roka za odločanje, št. 090-28/2020-3. Organ je ugotovil, da prosilčevi zahtevi ustrezajo dokumenti: zapisnik, št. 0610-7940/2020-2 z dne 20. 10. 2020, sklep o ustavitvi postopka, št. 0610-7940/2020-7 z dne 20. 11. 2020 ter opozorilo ZP-1, št. 7100-2167/2020-1 z dne 18. 11. 2020. V zapisniku je organ prekril osebne podatke enega izmed udeležencev pri inšpekcijskem pregledu zaradi obstoja izjeme varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Dostop do sklepa in opozorila ZP-1 je odobril v celoti. Ker z dokumentom ne razpolaga, je organ zavrnil dostop do odločbe (ali drugače imenovane listine), ki bi bila zavezancu izdana v prekrškovnem postopku. Organ je k udeležbi pozval tudi zavezanca v inšpekcijskem postopku, ki je prijavil stransko udeležbo in oporekal prostemu dostopu do zahtevanih dokumentov. Glede zapisnika in sklepa je stranski udeleženec navedel, da sploh nista predmet zahteve, tudi sicer pa predstavljata njegovo poslovno skrivnost, tako kot opozorilo. Ravnanje z zaupnimi podatki je stranski udeleženec opredelil v poslovniku in pravilniku, podatki niso splošno znani in imajo tržno vrednost. Organ je v obrazložitvi odločbe pojasnil, da je pri pregledu konkretne zadeve, št. 0611-3888/2020, ugotovil, da sta bila zoper stranskega udeleženca vodena tako inšpekcijski (upravni) kot tudi prekrškovni postopek. Tako je sklenil, da zahtevi prosilca za posredovanje odločbe (ali drugače poimenovane listine organa), ki jo je organ izdal zavezancu v inšpekcijskem postopku, iz katere so razvidne ugotovljene nepravilnosti in odredba za odpravo nepravilnosti, ustrezata dva dokumenta, in sicer zapisnik, iz katerega izhajajo nepravilnosti oz. kršitve, na katere je organ opozoril zavezanca, in sklep, iz katerega izhaja, da so bile pravilnosti odpravljene. Z vpogledom v dokumentacijo prekrškovnega postopka je organ ugotovil, da odločba ni bila izdana, izdano pa je bilo opozorilo, iz katerega izhaja sprejeti ukrep zaradi ugotovljenih kršitev. Glede sklicevanja stranskega udeleženca na poslovno skrivnost je organ obširno navajal besedilo Predloga Zakona o poslovni skrivnosti, ki v slovenski pravni red prenaša Direktivo 2016/943, ki je uvedla enotno opredelitev poslovne skrivnosti. Pri tem je izpostavil, da le-ta zajema strokovno znanje in izkušnje, poslovne in tehnološke informacije, obstajati pa mora tudi legitimen interes, da informacije ostanejo zaupne, in legitimno pričakovanje, da se ohrani zaupnost. Poleg tega morajo te informacije imeti tudi dejansko ali potencialno tržno vrednost. Glede na opredelitev poslovne skrivnosti po 2. členu Zakona o poslovni skrivnosti je organ menil, da ni bilo mogoče slediti navedbam stranskega udeleženca, da zahtevani dokumenti, ki jih je pripravil organ v okviru svojega delovnega področja, kot celota predstavljajo poslovno skrivnost nekega subjekta na trgu. Organ je še pojasnil, da iz tretjega odstavka 2. člena Zakona o poslovni skrivnosti izhaja tudi, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne, ali informacije o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev. Dodal je, da iz zahtevanih dokumentov izhajajo kršitve zakonodaje (zaradi tega je bil zoper zavezanca sploh uveden postopek), in sicer kršitve Zakona o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami, kar je razlog, da teh dokumentov kot celote ni mogoče opredeliti kot poslovno skrivnost stranskega udeleženca. Dejstvo, da je bilo izdano pisno opozorilo, ker je inšpektorica, ki je vodila predmetni postopek, ocenila, da obstajajo razlogi za sprejem takšnega ukrepa, pa ne pomeni, da prekršek ni bil storjen, ampak gre za to, da so bile v konkretnem primeru podane okoliščine, ki so omogočile sprejem takšnega ukrepa namesto izreka sankcije. Tudi samo dejstvo, da so bile nepravilnosti že odpravljene in postopek zaključen, ne spreminja dejstva, da gre v konkretnem primeru za dokumentacijo, ki se nanaša na kršitev zakonodaje s strani zavezanca. Organ je zavrnil obstoj poslovne skrivnosti tudi pri dveh prilogah k zapisniku, to sta Smernice in Kompromisni predlog MF – Sporazum o ureditvi razmerij med kreditodajalci in kreditojemalci, katerih kreditna pogodba za potrošniške kredite je nominirana v švicarskih frankih ali vsebuje valutno klavzulo v švicarskih frankih. Glede Smernic je organ zapisal, da so bile skoraj štiri mesece objavljene na spletni strani stranskega udeleženca, kar pomeni, da imetnik poslovne skrivnosti v danih okoliščinah ni razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost. Glede Kompromisnega predloga MF je organ pojasnil, da gre za dokument, ki ga je pripravilo Ministrstvo za finance, ki je na poziv organa odgovorilo, da nima zadržkov za razkritje, čemur je sledil tudi organ.

Stranski udeleženec se je 4. 2. 2021 zoper odločbo organa, št. 090-28/2020-8 z dne 20. 1. 2021 (v nadaljnjem besedilu izpodbijana odločba), pritožil, saj zahtevane informacije (zapisnik, sklep in opozorilo) predstavljajo njegovo poslovno skrivnost in tako izjemo od prostega dostopa ter vsebujejo varovane osebne podatke. Organu je očital, da se do pogojev za poslovno skrivnost , ki jih je navedel v odgovoru z dne 10. 12. 2020, sploh ni opredelil. Stranski udeleženec je zapisal, da tudi v pritožbi vztraja pri svojem odgovoru in da so pogoji za poslovno skrivnost izpolnjeni. Pri tem se je skliceval tudi na prakso IP. Prerekal je še odločitev organa glede obsega zahteve in navedel, da je ob primerjavi zahteve z zapisnikom in sklepom mogoče ugotoviti, da ta dva dokumenta ne ustrezata zahtevi in prosilec ni zahteval njunega posredovanja. Prav tako zahtevi ne ustreza posredovanje prilog zapisnika, saj nista bili izdani niti v inšpekcijskem niti v prekrškovnem postopku, predvsem pa ju ni izdal organ. Stranski udeleženec se je pritožil tudi na odločitev organa, da zapisnik vsebuje osebne podatke zgolj enega posameznika. Menil je, da navedeni dokument vsebuje osebne podatke dveh posameznikov, poleg imena in priimka tudi naziv oz. funkcijo, ki jih je treba iz dokumenta izločiti. Ob zaključku je zahteval povrnitev stroškov v skladu s 5. točko Tarifne številke 28 Odvetniške tarife.

Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom, št. 090-28/2020-10 z dne 11. 2. 2021, odstopil v reševanje IP kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

V postopku dostopa do informacij javnega značaja mora organ, skladno z določbami ZUP, po uradni dolžnosti skrbeti, da se postopka udeležijo vsi tisti, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločitev organa. IP je 9. 3. 2021 na podlagi četrtega odstavka 246. člena ZUP prosilca seznanil z vloženo pritožbo in mu omogočil, da se o njej izreče in navede morebitna nova dejstva in dokaze. Prosilec do izdaje te odločbe na dopis IP, št. 090-48/2021/2, ni odgovoril.

Pritožba ni utemeljena.

IP je pritožbo stranskega udeleženca kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je stranski udeleženec izpodbijal, in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

1. Glede obsega zahteve

V predmetnem postopku po ZDIJZ se zahtevani dokumenti nanašajo na postopke, ki jih je organ zoper stranskega udeleženca uvedel na podlagi Zakona o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami in Zakona o prekrških. Iz zahteve prosilca nedvoumno izhaja, da je želel prejeti informacije v zvezi s predmetnim inšpekcijskim ter prekrškovnim postopkom. Zahteva je bila postavljena dovolj široko, da je organ upravičeno sklepal, da se glede prve alineje informacije nanašajo na zapisnik (s prilogama) in sklep o ustavitvi postopka, glede tretje alineje pa na opozorilo ZP-1. Zato IP ni mogel slediti pritožbenim navedbam, da zapisnik in sklep sploh nista bila predmet zahteve oz. da ne ustrezata zahtevanim informacijam. Upoštevati je treba namreč dejstvo, da prosilec pogosto ne ve, koliko dokumentov določene vrste organ poseduje niti kako jih organ uradno poimenuje. IP meni, da je bila zahteva prosilca obravnavana pravilno in se pridružuje ugotovitvam organa glede samega obsega zahteve. Organ je ugotovil, da vsebini zahteve za dostop do informacij javnega značaja ustrezajo trije dokumenti skupaj s prilogami, za katere IP meni, da je organ ravnal pravilno, ko jih je (priloge) prepoznal kot sestavni del zahtevanih dokumentov. Organ namreč ne more samoumevno zaključiti, da prosilec ni zahteval tudi prilog, ker le-teh ni izrecno zahteval. Ko prosilec zahteva določene dokumente, to še ne pomeni, da je seznanjen tudi z dejstvom, da posamezni zahtevani dokumenti vsebujejo tudi priloge. Zato se le-te praviloma štejejo za sestavni del dokumenta. Tudi sicer je nemogoče na podlagi pritožbenih navedb stranskega udeleženca presojati o odločanju preko zahtevka, saj je organ tisti, ki identificira dokumente, po 279. členu ZUP pa se za nično izreče zgolj tista odločba, ki jo je izdal organ brez zahteve stranke (128. člen tega zakona), če stranka pozneje ni izrecno ali molče v to privolila. Glede na to, da prosilec odločitvi organa ni oporekal, se šteje, da je v odločitev (tudi obseg zahteve) molče privolil. Prav tako se prosilec ni poslužil možnosti pritožbe, ki mu jo daje četrti odstavek 25. člena ZDIJZ[1], kar vse vodi v zaključek, da so informacije, s katerimi ga je seznanil organ, tiste informacije javnega značaja, ki jih je tudi zahteval. Skladno z definicijo informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ pa je nesporno, da so informacije javnega značaja tudi dokumenti, ki jih je organ pridobil od drugih oseb.

Predmet tega pritožbenega postopka je tako vprašanje, ali gre pri zahtevanih informacijah, ki jih je organ prepoznal kot tri dokumente s prilogami, in sicer zapisnik, št. 0610-7940/2020-2 z dne 20. 10. 2020, z dvema prilogama (Smernice ter Kompromisni predlog MF), sklep o ustavitvi postopka, št. 0610-7940/2020-7 z dne 20. 11. 2020, ter opozorilo ZP-1, št. 7100-2167/2020-1 z dne 18. 11. 2020, za prosto dostopne informacije javnega značaja. Organ se je pri (delni) zavrnitvi dostopa do zahtevanih dokumentov skliceval na izjemo varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ne glede na zatrjevanje stranskega udeleženca pa ni potrdil izjeme poslovne skrivnosti po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

2. Glede izjeme varstva osebnih podatkov

Stranski udeleženec je v pritožbi navedel, da zapisnik vsebuje osebne podatke dveh posameznikov in ne enega, kot je navedeno v izreku izpodbijane odločbe ter da je treba osebne podatke obeh posameznikov varovati v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Pri tem pa ne gre samo za varovanje imena in priimka, ampak tudi naziva oz. funkcije teh dveh posameznikov. IP je te pritožbene navedbe zavrnil kot neutemeljene, saj ima organ za razkritje teh osebnih podatkov podlago v Zakonu o poslovnem registru (Uradni list RS, št. 49/06, 33/07 – ZSReg-B, 19/15 in 54/17) in Zakonu o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1; Uradni list RS, št. 94/07 – UPB in 177/20).

Po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Za obstoj opisane izjeme morata biti izpolnjena dva pogoja, in sicer (1) podatek mora ustrezati definiciji osebnega podatka, (2) za razkritje osebnega podatka ne obstaja pravna podlaga (tj. da gre za varovan osebni podatek). Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Uradni list Evropske unije, št. L 119 z dne 4. 5. 2106; v nadaljnjem besedilu Splošna uredba o varstvu podatkov)^[2], ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, v členu 4(1) določa, da je osebni podatek katera koli informacija v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom; določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Po členu 4(2) Splošne uredbe o varstvu podatkov »obdelava« pomeni vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, omejevanje, izbris ali uničenje. Posredovanje dokumentov prosilcu po ZDIJZ predstavlja način obdelave osebnih podatkov, za katerega mora obstajati ustrezna pravna podlaga. Obdelava osebnih podatkov je zakonita le in kolikor je izpolnjen eden od pogojev, ki jih določa člen 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov. Ta v točki c navedenega člena določa, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna), če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca.

V obravnavani zadevi zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov v primeru razkritja osebnega imena, naziva ali funkcije, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, predstavlja drugi odstavek 106. člena ZVOP-1. Ta določa, da lahko upravljavci osebnih podatkov javnosti posredujejo in javno objavijo osebno ime, naziv ali funkcijo, službeno telefonsko številko in naslov službene elektronske pošte predstojnika in tistih zaposlenih, katerih delo je pomembno zaradi poslovanja s strankami oziroma uporabniki storitev, do uveljavitve posebnega zakona, ki bo uredil ta vprašanja. Pri reševanju vprašanja glede zakonitosti obdelave osebnih podatkov je IP pregledal spletno stran Združenja bank Slovenije[3], kjer so bili v zavihku o kontaktnih podatkih objavljeni osebni podatki (ime in priimek ter funkcija) obeh posameznikov. Po stališču IP so osebno ime, naziv ali funkcija zaposlenih varovani osebni podatki le, če jih delodajalec ni posredoval javnosti in javno objavil, kot to določa drugi odstavek 106. člena ZVOP-1.[4] Poleg tega pa je osebno ime direktorja/direktorice kot zastopnika pravne osebe javni podatek (objavljen tudi na spletnem portalu AJPES) skladno z Zakonom o Poslovnem registru Slovenije. Zakonodaja teh osebnih podatkov torej ne šteje za varovane, zato stališču stranskega udeleženca, da gre pri navedenih informacijah za varovane osebne podatke, IP ni mogel slediti.

3. Glede izjeme poslovne skrivnosti

Stranski udeleženec je v pritožbi zatrjeval, da so zahtevane informacije njegova poslovna skrivnost, zato je IP v pritožbenem postopku ugotavljal, ali gre v obravnavani zadevi za izjemo po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Po navedeni izjemi organ zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Ker dokumenti, ki jih je ustvaril organ v okviru svojih javno-pravnih nalog in pristojnosti – zapisnik, sklep ter opozorilo – vsebujejo odlomke besedil, ki so sestavni deli dokumentov, ki jih je organ pridobil od stranskega udeleženca kot zavezanca v inšpekcijskem postopku, je IP najprej presojal, ali so ti dokumenti – Smernice ter Kompromisni predlog MF – poslovna skrivnost.

Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – UPB, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15, 15/17, 22/19 – ZPosS, 158/20 – ZIntPK-C in 18/21) v 39. členu določa, da se za poslovno skrivnost štejejo informacije, ki izpolnjujejo zahteve za poslovno skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja poslovne skrivnosti. Po prvem odstavku 2. člena Zakona o poslovni skrivnosti (Uradni list RS, št. 22/19; v nadaljnjem besedilu ZPosS), pojem poslovne skrivnosti zajema nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije, ki izpolnjuje naslednje zahteve:

• je skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij;
• ima tržno vrednost;
• imetnik poslovne skrivnosti je v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost.

Domneva se, da je zahteva iz tretje alineje prvega odstavka izpolnjena, če je imetnik poslovne skrivnosti informacijo določil kot poslovno skrivnost v pisni obliki in s tem seznanil vse osebe, ki prihajajo v stik ali se seznanijo s to informacijo, zlasti družbenike, delavce, člane organov družbe in druge osebe (tako drugi odstavek 2. člena ZPosS).

Iz navedene definicije izhaja, da so poslovna skrivnost tisti podatki, pri katerih so vse tri zgoraj naštete zahteve kumulativno izpolnjene. Čeprav je stranski udeleženec poslovno skrivnost izkazoval s sprejetima dokumentoma, in sicer Poslovnikom o delu Nadzornega sveta ZBS in Pravilnikom ZBS o varovanju osebnih in zaupnih podatkov ter varovanju dokumentarnega gradiva, IP ne more slediti njegovemu stališču, da je imetnik poslovne skrivnosti v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost. Že organ je v izpodbijani odločbi zapisal, da so bile Smernice, ki so priloga zapisniku, sprejete 18. 6. 2020 in objavljene na spletni strani zavezanca vse do 20. 10. 2020, v kar IP ne dvomi, saj so objavljene tudi aktualne Smernice, sprejete 10. 11. 2020.[5] IP ni mogel slediti navedbam stanskega udeleženca, da Smernice, ki jih sprejema, in ažurno objavlja na svoji spletni strani, zapadejo pod poslovno skrivnost. Na tem mestu se IP strinja s stališčem organa, da ne moremo govoriti o poslovni skrivnosti, če je bil dokument določen čas objavljen na spletni strani zavezanca in s tem dosegljiv celotni zainteresirani javnosti. Organ je navedel štiri mesece, čemur je stranski udeleženec oporekal, vendar IP obdobja ni preverjal, ker je za obravnavano zadevo bistveno zgolj, da so bile Smernice javno objavljene. To pa v zadevi ni sporno. Da stranski udeleženec dejansko ni ravnal tako, kot da gre za poslovno skrivnost, pomeni, da eden od kriterij ni izpolnjen, s tem pa tudi ne pogoji za obstoj poslovne skrivnosti. Ker morajo biti za obstoj izpolnjeni vsi trije kriteriji hkrati, se IP do drugih dveh kriterijev ni opredelil. Glede Kompromisnega predloga MF stranski udeleženec ni oporekal, da je dokument pripravilo Ministrstvo za finance, ki je (kot je organ navedel tudi v izpodbijani odločbi) v dopisu, posredovanem organu, navedlo, da nima zadržkov za razkritje. Stranski udeleženec je sicer oporekal trditvi, da zgolj zato, ker dokumenta ni sestavil stranski udeleženec, ta ne more predstavljati njegove poslovne skrivnosti, in je v pritožbi vztrajal, da dokument vsebuje informacije, ki predstavljajo njegovo poslovno skrivnost. Vendar IP meni, da domneva iz drugega odstavka 2. člena ZPosS zahteva izrecno odredbo o tem, kateri podatki se štejejo za poslovno skrivnost (in je odredba lahko dana v splošnem aktu ali posamičnem, v konkretnem primeru v poslovniku in pravilniku), česar pa stranski udeleženec ni storil, saj je podal zgolj splošno izjavo, da so to vsi podatki, ki jih tako označi (v poslovniku in pravilniku je preostale dele počrnil oz. prekril, tako da več od tega tudi iz predloženih dokumentov ni moč razbrati). Pri tem se je skliceval na vabilo za zaprto sejo Nadzornega sveta ZBS, ki je bilo označeno kot zaupno, čeprav je bilo gradivo, ki je bilo na navedeni seji obravnavano (dokazano), kasneje na spletu tudi objavljeno (npr. smernice z dne 10. 11. 2020, ki so dostopne na spletni strani stranskega udeleženca). Stranski udeleženec torej ni navedel, kateri podatki v dokumentu se štejejo za poslovno skrivnost, iz priloženih dokumentov pa tudi ni razvidno, katere podatke je Ministrstvo za finance prejelo od imetnika poslovne skrivnosti in bi jih bilo dolžno varovati. Poleg tega pa je Smernice, za katere je zatrdil, da so nastale na podlagi (po mnenju stranskega udeleženca) zaupnega dokumenta, objavil na svoji spletni strani. Zahtevani dokument zato v obravnavani zadevi ni mogoče šteti za poslovno skrivnost.

IP se ne strinja s pritožbeno navedbo, da se organ ni opredelil do obstoja konkretne izjeme, ker ni zavzel stališča do posameznih pogojev, ki morajo biti izpolnjeni za njeno priznanje. Organ je namreč odločil, da so zahtevane informacije absolutno javne na podlagi tretjega odstavka 2. člena ZPosS, ki določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne, ali informacije o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajih. To svoje stališče pa je tudi obrazložil. Temu sledi tudi IP in dodaja, da gre za t. i. absolutno javne podatke, tj. podatke, na razkritje katerih volja »prizadetega« poslovnega subjekta nima vpliva. Na podlagi teh določb se namreč dovoli dostop do podatka, če gre za podatke o kršitvi zakona, in za odločitev o prostem dostopu obstoj poslovne skrivnosti sploh ni bistven. Če gre ob upoštevanju tretjega odstavka 2. člena ZPosS za javne podatke, to pomeni, da za te podatke, ne glede na to, da jih pravni subjekt opredeli kot poslovno skrivnost, izjema poslovne skrivnosti opredeljena v določbi 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ne pride v poštev.

Zahtevana dokumentacija je nastala v postopku inšpekcijskega nadzora zaradi ravnanja in opustitve zavezanca, ki se štejejo za nepoštene poslovne prakse v razmerju do potrošnikov ali potrošnic. Kot je pojasnil tudi organ v izpodbijani odločbi, je šlo za kršitve Zakona o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami (Uradni list RS, št. 53/07). Glede na to, da gre v obravnavani zadevi za dokumentacijo (zapisnik, sklep in opozorilo), s katero je organ izvedel nadzorni postopek nad stranskim udeležencem, zahtevana dokumentacija ne more predstavljati poslovne skrivnosti v delih, v katerih gre za ugotovitve organa o kršitvah zakona (ne glede na to, da jih stranski udeleženec označuje kot svojo poslovno skrivnost). Kot je navedel že organ v izpodbijani odločbi, zahtevana dokumentacija kot celota že po osnovi ne more predstavljati poslovne skrivnosti zavezanca, k čemur IP dodaja, da dele konkretne dokumentacije, ki predstavljajo pojasnila, postopanje, pripombe, ugotovitve in zaključke organa, ni moč označiti za poslovno skrivnost kogarkoli. Postopki ugotavljanja kršitev zakona, ki se vodijo po uradni dolžnosti in v javnem interesu, ne zadevajo samo organa in udeleženih strank, temveč zadeva družbeno razmerje, ki vsebuje obstoječe ali predvidljivo nasprotje med posamičnim in javnim interesom, ki ga mora pristojni organ s svojo odločitvijo razrešiti. Dejstva, ugotovljena v okviru takega odločanja, tako ne morejo biti v celoti označena kot poslovna skrivnost posamezne stranke postopka. Tudi če je bil prekršek neznatnega pomena in je bilo zato izrečeno »le« pisno opozorilo, na odločitev o prostem dostopu do informacij javnega značaja nima vpliva. Še vedno gre za ugotovljeno kršitev zakona in teh se po tretjem odstavku 2. člena ZPosS ne more določiti za poslovno skrivnost. Kot je v izpodbijani odločbi pojasnil tudi organ, dejstvo, da je bilo izdano pisno opozorilo, ne pomeni, da prekršek ni bil storjen. Zakon o prekrških[6] namreč omogoča, da se glede na okoliščine posameznega primera za storjeni prekršek ob pogojih iz tega zakona izreče predpisana sankcija ali opozorilo.

Ker zapisnik, sklep in opozorilo vsebujejo besedilo, ki utemeljuje kršitve zakona in ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti pravnega subjekta, poleg tega pa se ugotovitve in obrazložitve organa nanašajo na dokumente (Smernice in Kompromisni predlog MF), za katere je tako organ kot tudi IP ugotovil, da ne izpolnjujejo kriterijev za obstoj poslovne skrivnosti, je IP zaključil, da je bila odločitev organa v izpodbijani odločbi pravilna in na zakonu utemeljena. IP je pritožbo na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil kot neutemeljeno (1. točka izreka te odločbe).

Stranski udeleženec se je v pritožbi napačno skliceval na posamezne odločbe IP, v katerih je šlo za drugačno dejansko stanje in pravno podlago. Ker pri odločba IP, št. 090-172/2017, 090-86/2018, 090-213/2014, 090-197/2019, na katere se je skliceval stranski udeleženec, ni šlo za enake ali v bistvenem podobne primere, kot je v obravnavani zadevi, navedeni primeri za obravnavano zadevo niso pravno upoštevni. Stranski udeleženec je navedel, da je iz citiranih odločb IP jasno razvidno, da je stališče organa, da dokumenti kot celota že po osnovni definiciji pojma poslovne skrivnosti ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti, napačno. Pri tem je stranski udeleženec spregledal, da v nobeni od zadev ni šlo za dostop do dokumentov, ki jih je organ ustvaril v okviru svojega javnopravnega delovanja, ampak so bili predmet zahteve posamični dokumenti, na katerih so slonele odločitve organov, zavezancev po ZDIJZ. Kot v obravnavanem primeru npr. Smernice in Kompromisni predlog MF, pri katerih pa (kot že predhodno pojasnjeno) ni bila ugotovljena poslovna skrivnost. Iz novejše prakse IP nedvoumno izhaja, da tovrstni dokumenti organov, ki so predmet presoje tudi v obravnavani zadevi, ne morejo biti v celoti označeni kot poslovna skrivnost. Tako npr. odločba IP, št. 090-21/2020/4 z dne 25. 5. 2020, pri kateri je IP kot poslovno skrivnost upošteval le tiste številčne podatke, ki so predstavljali vhodne podatke zavezanca.

4. Glede povrnitve stroškov

Stranski udeleženec je v pritožbi zahteval tudi povrnitev stroškov. O povrnitvi stroškov prvi odstavek 114. člen ZUP določa, če je v postopku udeleženih dvoje ali več strank z nasprotujočimi si interesi, krije stroške stranka, ki je povzročila postopek, pa se je ta končal v njeno škodo. Če je v takem primeru katera od strank deloma zmagala s svojim zahtevkom, trpi del stroškov v sorazmerju s tistim delom svojega zahtevka, s katerim ni zmagala. Če v postopek vstopi stranski udeleženec, krije svoje stroške, če s svojim zahtevkom ni uspel. Če pa je s svojim zahtevkom uspel, krije stroške stranka, na zahtevo katere se je postopek začel, razen osebnih stroškov. V obravnavanem primeru stranski udeleženec s svojim zahtevkom ni uspel, zato krije svoje stroške. Zahteva stranskega udeleženca za povrnitev nastalih stroškov se tako zavrne (2. točka izreka te odločbe).

Posebni stroški v tem postopku niso nastali (3. točka izreka te odločbe).

Ta odločba je skladno s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – UPB, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20 – ZFRO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Karolina Kušević, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

[1] Če prosilec meni, da informacija, s katero se je seznanil, ni informacija javnega značaja, ki jo je navedel v zahtevi, lahko zahteva od organa, da mu omogoči seznanitev z informacijo javnega značaja, ki jo je navedel v zahtevi.

[2] Glej tudi Popravek Splošne uredbe o varstvu podatkov (Uradni list EU, št. L 127 z dne 23. 5. 2018).

[3] Dostopno na https://www.zbs-giz.si/zdruzenje-bank.asp?StructureId=379 (marec 2021).

[4] Tako tudi mnenje IP, št. 07121-1/2020/731 z dne 24. 4. 2020, dostopno na spletni strani IP https://www.ip-rs.si/ z iskalnikom po mnenjih.

[5] Dostopno na https://www.zbs-giz.si/zdruzenje-bank.asp?StructureId=887 (marec 2021).

[6] 4. člen Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – UPB, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US, 92/14 – odl. US, 32/16, 15/17 – odl. US, 73/19 – odl. US, 175/20 – ZIUOPDVE in 5/21 – odl. US).