prosilec - Tržni inšpektorat RS

Številka: 090-208/2026/3

Datum: 30. 6. 2026

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 16. 4. 2026, zoper odločbo Tržnega inšpektorata RS, Dunajska cesta 160, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ) št. 090-11/2026-2 z dne 3. 4. 2026, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilca z dne 16. 4. 2026, zoper odločbo Tržnega inšpektorata RS št. 090-11/2026-2 z dne 3. 4. 2026, se zavrne.

2. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

(1)           Prosilec je 18. 3. 2026 od organa zahteval, da v elektronski obliki posreduje letni načrt dela organa za leto 2026.

(2)           Organ je z odločbo št. 090-11/2026 z dne 3. 4. 2026 zahtevo v celoti zavrnil. V obrazložitvi je navedel, da z dokumentom razpolaga, vendar ta vsebuje predvsem podatke, ki so bili sestavljeni v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa, razkritje pa bi povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa. Letni načrt je notranji operativni dokument, ki nastane izključno za potrebe notranje organizacije dela organa in poenoteno izvajanje javnih pooblastil na področju inšpekcijskega nadzora. Dokument ni namenjen javnosti, zavezancem ali tretjim osebam, temveč zagotavlja dosledno uporabo enotnih kriterijev prioritet ter načrtovanje sistemskih, usmerjenih in rednih nadzorov. Razkritje bi povzročilo neposredno in nepopravljivo škodo učinkovitosti izvajanja inšpekcijskega nadzora, saj bi zavezanci natančno vedeli, kje in kdaj se bodo izvajali nadzori, katere dejavnosti, lokacije ali vrste kršitev bodo preverjane, v kakšnem obsegu in s kakšnimi prioritetami. Posledične bi bile izničenje preventivnega in represivnega nadzora in povečanje tveganja za nastanek škode v javnem interesu.

(3)            Prosilec je zoper izpodbijano odločbo dne 16. 4. 2026 vložil pritožbo, saj je odločba pomanjkljivo obrazložena in ne omogoča vsaj delnega vpogleda v zahtevani dokument. Prosilec predlaga, da se mu posredujejo vsaj deli letnega načrta, ki ne vsebujejo konkretnih datumov izvedbe nadzorov, konkretnih lokacij, konkretnih zavezancev, individualnih razporeditve dela, metodologije, ki bi omogočala izogibanje nadzoru ter da posreduje splošne cilje načrta dela, področja oz. sektorje, ki jih organ obravnava prioritetno, razmerja med sistemskimi, usmerjenimi in rednimi nadzori na agregatni ravni, splošnih preventivnih in informativnih aktivnosti, pravne in organizacijske podlage letnega načrta dela, tiste dele letnega načrta dela, iz katerih ne izhaja konkretna taktika nadzora. Navaja tudi, da je za razkritje podan javni interes.

(4)           Po prejemu pritožbe je organ prosilcu posredoval dokument »Strateške usmeritve in prioritete inšpektoratov oziroma inšpekcij v letu 2026«, ki je sicer tudi dostopen na spletu. Prosilec je dne 13. 5. 2026 odgovoril, da vztraja pri pritožbi, glede na preučitev celotnega posredovanega dokumenta je namreč ugotovil, da imajo nekateri drugi organi bolj konkretizirane cilje, na primer, letne prioritete po področjih nadzora in vrste zavezancev, ki bodo nadzorovani znotraj določenega področja nadzora, pri čemer je mnenja, da verjetno tudi organ razpolaga s tovrstnimi konkretnejšimi letnimi cilji.

(5)           Organ je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, podano v zakonskem roku in s strani upravičene osebe, odstopil v reševanje IP, z dopisom z dne 14. 5. 2026.

Pritožba ni utemeljena.

(6)           IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan izpodbijano odločbo preizkusiti v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(7)           V obravnavani zadevi ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ, niti da z zahtevanim dokumentom razpolaga. Med prosilcem in organom je sporno vprašanje, ali zahtevani dokument (v celoti) predstavlja izjemo od prostega dostopa, in sicer izjemo notranjega delovanja oz. ali je z institutom delnega dostopa mogoč delni dostop do vsebine dokumenta.

(8)           Za zavrnitev dostopa na podlagi 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ morata biti kumulativno izpolnjena naslednja pogoja:

1.         podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oz. dejavnostjo organa in

2.         razkritje takšnega podatka bi povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa (t.i. specifični škodni test).

(9)           Z navedeno izjemo se varuje t. i. notranje razmišljanje organa, s čimer naj bi se omogočilo odkrito in odprto razmišljanje organa, ki bi bilo ovirano, če bi bilo povsem odprto za javnost. Varujejo se podatki, ki nastajajo ob oblikovanju politike organa. Namen te izjeme je preprečiti škodo, ki bi nastala pri kakovosti odločanja organa, saj razumno varovanje procesa »notranjega razmišljanja organa« ni nujno v neskladju z načelom odprtosti uprave. Če bi namreč vsi tovrstni dokumenti postali javni, bi to lahko resno ogrozilo kritično, inovativno in učinkovito delo javnega sektorja.

(10)        IP ugotavlja, da je glede vsebinsko enakih dokumentov že odločal v preteklosti, in sicer: z odločbo št. 090-276/2015, z dne 30. 11. 2015 in z odločbo št. 090-12/2013, z dne 25. 1. 2013 in z drugimi. V navedenih zadevah je IP odločal o dostopu do usmeritev za vrstni red obravnave prijav, usmeritev za izvajanje že začetih inšpekcijskih postopkov in usmeritev za izvajanje izvršilnih postopkov. IP je v navedenih postopkih dostop zavrnil, ker je ugotovil, da gre za izjemo od prostega dostopa po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

(11)        V obravnavani zadevi se zahteva nanaša na vsebinsko sorodni dokument, ki se nanaša na smiselno enakovredne postopke, torej na dokument, ki je po namenu in vsebini istovrstni dokument, kot so dokumenti, o katerih je IP v predhodnih odločbah že odločal.

(12)        Letni načrt nadzorov organa za leto 2026 je nedvomno dokument, ki je varovan z izjemo notranjega delovanja po 11. tč. prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Prvi kriterij za obstoj izjeme notranjega delovanja je v konkretnem primeru nedvomno izpolnjen. Z obravnavano izjemo se namreč (ob pogoju nastanka škode) varujejo mnenja, stališča, navodila, odredbe, opomniki, poročila ali podobni interni dokumenti, namenjeni uslužbencem organa, torej takšni, ki so izdelani zaradi notranjih potreb organa oziroma oblikovanja stališč v zvezi z delom organa. Zahtevani dokument očitno ni namenjen zunanjemu krogu oseb, ampak je namenjen internemu delovanju organa, zaradi interne organizacije dela organa in poenotenega izvajanja javnih pooblastil na področju inšpekcijskega nadzora. Kot je navedel organ, dokument ni namenjen javnosti, temveč zagotavlja dosledno uporabo enotnih kriterijev prioritet ter načrtovanje sistemskih, usmerjenih in rednih nadzorov, ter je namenjen izključno internemu krogu zaposlenih pri organu. IP je sledil prepričljivi obrazložitvi organa v delu, v katerem je ta izvedel škodni test, in se strinja z navedbami, da bi razkritje dokumenta omogočilo manipulacijo z vlogami in prijavami, povečalo število neupravičenih zahtev, onemogočilo učinkovito ukrepanje v nujnih primerih v javnem interesu ter povzročilo hude motnje pri delovanju organa, vključno z morebitno premoženjsko škodo ali ogroženostjo življenja in zdravja.

(13)        Po presoji IP zahtevan dokument razkriva časovne termine in področja, ki jih bodo predmet rednih nadzorov organa, razkritje pa bi izničilo preventivni in represivni učinek nadzora. Poznavanje takšnih internih kriterijev organa bi v končni fazi posameznikom lahko omogočilo, da bi npr. prijave kršitev, prav z namenom, da bi bil njihov primer prej obravnavan, prilagodili na način, da bi čim bolj ustrezali kriterijem organa, nadalje pa bi poznavanje internih kriterijev organa zavezancem (kršiteljem) npr. dopuščalo, da bi na podlagi spoznanja, da njihov primer ni uvrščen v najvišjo prednostno kategorijo, namenoma čakali z ukrepi za prostovoljno odpravo ugotovljenih kršitev. Če bi se takšna ravnanja množično dogajala, bi to vodilo v izničenje samega namena priprave obravnavanih dokumentov, ki pa je prav v učinkovitejšem delovanju organa. Ne nazadnje želi organ s prioritetami za razvrščanje poenotiti prioritete in obseg nadzorov ter termine, lokacije in vrste kršitev, ki bodo preverjane. IP je na podlagi vsega navedenega presodil, da bi bile motnje, ki bi nastale pri delovanju organa zaradi razkritja informacije, večje od pravice javnosti, da se seznani z obravnavanimi informacijami.

(14)        Ob podrobnem pregledu dokumenta je IP ugotovil še, da delni dostop do dokumenta ni mogoč. Gre namreč za excel tabelo z meseci v letu 2026, pri čemer je pri vsakem mesecu naveden predpis, področje in obseg nadzora, vrsta in lokacija nadzora ter določena notranja vodila in razdelitev nadzorov. Vsi podatki, ki jih dokument vsebuje, so tako podatki, ki so varovani z izjemo notranjega delovanja. Organ je posledično ustrezno ugotovil, da bi ob izločitvi vseh varovanih podatkov ostal dokument brez vsebine, saj bi ob izločitvi vseh podatkov prosilcu ostal izključno prazen excel dokument oz. dokument, v katerem bi bila navedena izključno imena mesecev, kar pa po vsebini ne bi bil več dokument, ki ga prosilec zahteva, zaradi česar delni dostop do dokumenta v obravnavani zadevi ni niti smiseln niti izvedljiv.

(15)        IP v obravnavani zadevi tudi ni ugotovil, da bi bil podan javni interes za njegovo razkritje. IP je prepričan, da organ z zavrnitvijo dostopa zasleduje legitimen interes zagotoviti nemoteno izvajanje nadzornih postopkov, ki zaradi narave dela organa pogosto predstavljajo postopke velikega pomena za zavezance, potrošnike in splošno javnost. Organ je v okviru postopka prosilcu po prejemu pritožbe posredoval dokument, ki je že javno dostopen in opredeljuje strateške usmeritve in prioritete inšpektoratov oziroma inšpekcij v letu 2026, s čimer je prosilcu omogočil seznanitev z načinom priprave letnega načrta, osnovnimi strateškimi cilji delovanja organa, kriteriji za pripravo letnega načrta, 41 področji, urejenimi po abecedi, na katerih bo skladno z opravljeno oceno tveganja izvajal nadzore ter katere prijave se pri organu štejejo za prioritetne. S tem je organ prosilca seznanil s tistim delom njegovega delovanja, ki je že javno dostopen in se navezuje na izvedbo nadzorov v letu 2026, ne pa tudi s konkretnim terminskim planom in načrtom izvedbe konkretnih nadzorov. IP meni, da je organ s takšno odločitvijo sledil tudi interesu javnosti, ki je v tem, da je delovanje organa v določenem delu sicer transparentno in javno, vendar da je v interesu javnosti tudi, da organ uspešno izvaja nadzorne postopke, kar je mogoče doseči le na način, da operativni načrt izvedbe nazorov javnosti ni dostopen iz razlogov, ki so bili predhodno že pojasnjeni.

(16)        Glede na zgoraj navedeno IP zaključuje, da celoten zahtevan dokument vsebuje informacije, ki predstavljajo informacije v zvezi z notranjim delovanjem organa in bi razkritje povzročilo motnje v delovanju organa. V konkretnem primeru so torej izpolnjeni pogoji za zavrnitev dostopa na podlagi 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, k drugačni odločitvi pa niso prispevale niti pritožbene navedbe prosilca z dne 16. 4. 2026.

(17)        Upoštevaje vse navedeno je IP ugotovil, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena, zato jo je zavrnil, in sicer na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(18)        Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe).

(19)        Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopusten upravni spor, ki se lahko sproži s tožbo pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, v roku 30 dni od dneva prejema te odločbe. Tožba se lahko vloži pisno po pošti, po elektronski poti ali osebno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva po vročitvi te odločbe, do izteka roka za vložitev tožbe (281.a člen ZUP). Odpoved pravici do sodnega varstva stranka poda pri organu s pisno izjavo ali ustno izjavo na zapisnik. Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva tudi glede posamezne točke izreka oziroma vsebinsko ločljivih delov izreka. Odpovedi pravici do sodnega varstva ni mogoče preklicati.

Postopek vodila:                                                                    

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.                            

svetovalka IP                                                                          

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica pooblaščenke