prosilec - Tržni inšpektorat RS

Številka: 090-191/2026/3

Datum: 15. 6. 2026

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilka) z dne 29. 4. 2026, zoper odločbo Tržnega inšpektorata Republike Slovenije, Dunajska cesta 160, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ) št. 090-15/2026-2 z dne 20. 4. 2026 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožba prosilke z dne 29. 4. 2026, zoper odločbo Tržnega inšpektorata Republike Slovenije, št. 090-15/2026-2, z dne 20. 4. 2026, se zavrne.

2.     Posebni stroški v postopku reševanja te pritožbe niso nastali.

Obrazložitev:

(1) Prosilka je dne 15. 4. 2026 na organ naslovila zahtevo za dostop do informacije javnega značaja. Od organa je zahtevala posredovanje dokumentacije iz zadeve št. 0611-5357/2025, in sicer:

-       popis spisa (seznam vseh evidentiranih dokumentov),

-       vse vhodne in izhodne dokumente organa,

-       vse dokumente, ki so bili posredovani ali prejeti od tretjih oseb,

-       vse uradne zaznamke, zapisnike in druge procesne dokumente, povezane z obravnavo zadeve,

-       morebitno tehnično ali strokovno dokumentacijo, pridobljeno v postopku.

V primeru delne omejitve dostopa prosilka prosi za posredovanje anonimiziranih kopij oziroma odločbo o delnem dostopu v skladu z določbami ZDIJZ.

(2) O zahtevi z dne 15. 4. 2026 je organ odločil s sklepom, s katerim je del zahteve zavrgel in odločbo št. 090-15/2026-2 z dne 20. 4. 2026 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je zahtevi prosilke delno ugodil, tako, da ji bo del zahtevane dokumentacije posredoval na elektronski naslov po pravnomočnosti odločbe, del zahteve pa je zavrnil, saj z zahtevano dokumentacijo ne razpolaga. Organ je v obrazložitvi opredelil informacijo javnega značaja po 1. odstavku 4. člena ZDIJZ. Ugotovil je, da zahtevan dokument popis spisa ne vsebuje izjem od prostega dostopa v skladu s 6. in 5a. členom ZDIJZ, zato je v tem delu zahtevi prosilke ugodil, tako da ji bo popis po pravnomočnosti odločbe poslal na prosilkin e-naslov. Organ je zahtevo prosilke zavrnil v delu, ki se nanaša na dokumente, ki so bili posredovani ali prejeti od tretjih oseb, vse uradne zaznamke, zapisnike in druge procesne dokumente, povezane z obravnavo zadeve in morebitno tehnično ali strokovno dokumentacijo, pridobljeno v postopku, saj z dokumenti ne razpolaga, o čemer se je prepričal z vpogledom v svoje evidence oz. informacijski sistem. Organ je zahtevo prosilke, ki se nanaša na posredovanje vseh vhodnih in izhodnih dokumentov, s sklepom zavrgel, saj je z njimi prosilka že seznanjena. V konkretnem primeru je organ ugotovil, da zahtevani dokumenti sicer obstajajo, vendar gre za dokumente, s katerimi prosilka že razpolaga, saj gre za njene lastne dokumente in odgovore organa nanje.

(3) Zoper odločbo organa je prosilka dne 29. 4. 2026 vložila pritožbo. Meni, da je bilo nepopolno ugotovljeno dejansko stanje in pomanjkljiva obrazložitev odločbe, saj se organ zgolj splošno sklicuje na iskanje po informacijskem sistemu, ne da bi konkretno pojasnil, katere evidence je preveril in ali so bili preverjeni vsi relativni dokumenti. Prosilka izpostavlja tudi časovno neskladnost postopka, saj meni, da časovni okvir odločanja organa, glede na obseg in kompleksnost predložene dokumentacije, ne omogoča vsebinske in strokovne obravnave. Ker obstaja utemeljen dvom v popolnost spisa, poleg dokumentov prosilka izrecno zahteva tudi izpis revizijske sledi iz uradne evidence, ki mora izkazati vsa procesna dejanja organa, vse vpoglede v spis s strani uradnih oseb in natančno časovno zaporedje nastanka, spreminjanja ali odlaganja vseh dokumentov v zadevi. Prosilka je v obravnavanem postopku predložila dokumentacijo z lastnoročnimi podpisi in vizualnimi označbami (markerji), pri čemer meni, da seznanjenost z vsebino v zasebni obliki ne nadomešča vpogleda v uradni spis, zato zahteva dostop do dokumentov, kot jih dejansko vodi organ. Prosilka navaja, da se organ ni vsebinsko opredelil do ključnih dokazov o električnem udaru in varstvenih tveganjih, niti ni razvidno, da bi opravil ustrezne poizvedbe pri zavezancu. Prosilka izpostavlja tudi, da ji organ še ni omogočil dostopa do popisa spisa, ki je ključen za preverjanje popolnosti dokumentacije. Prosilka predlaga IP, da se ji omogoči dostop do spisa in celotne dokumentacije iz spisa št. 0611-5257/2025 v elektronski obliki, kot z njo organ dejansko razpolaga, vključno z vsemi prilogami, žigi in zaznamki.

(4) Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilke z dopisom, št. 090-15/2026-4 z dne 4. 5. 2026, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, odstopil v reševanje IP. Ob tem pa je preko spletnega odložišča SOVD poslal tudi celotno dokumentacijo.

Pritožba ni utemeljena.

(5) Uvodoma IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilka izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(6) IP ugotavlja, da so predmet presoje IP samo podatki, ki jih je prosilka zahtevala z zahtevo z dne 15. 4. 2026, ne pa tudi dokumenti, zahtevani v pritožbi z dne 29. 4. 2026. IP je v dosedanji praksi[1] že zavzel stališče, da se prosilka glede podatkov, ki jih ni zahtevala na prvi stopnji, v pritožbenem postopku ne more pritožiti. V zvezi s tem IP pojasnjuje, da lahko prosilka kot stranka postopka, skladno s 133. členom ZUP in načelom dispozitivnosti v okviru uvedenega upravnega postopka razpolaga s svojim zahtevkom (lahko ga npr. razširi), zgolj do odločitve oziroma do izdaje odločbe na prvi stopnji. IP je v pritožbenem postopku vezan na prvotno zahtevo in pritožbo prosilke. Ko je postopek uveden, lahko stranka do izdaje odločbe na prvi stopnji razširi ali spremeni postavljeni zahtevek ne glede na to, ali ima razširjeni oziroma spremenjeni zahtevek isto pravno podlago ali ne, če se tak zahtevek opira na iste bistvene sestavine dejanskega stanja in če je organ pristojen za njegovo reševanje (133. člen ZUP). To pomeni, da se prosilka ne more pritožiti glede dokumentov, ki jih v zahtevi ni zahtevala. Tudi IP kot pritožbeni organ je v pritožbenem postopku vezan na zahtevo prosilke, saj je kot organ druge stopnje skladno z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo prosilka izpodbija. Prosilka lahko s pritožbo oziroma novo zahtevo do izdaje odločbe na prvi stopnji zahtevek zoži, ne more pa ga razširiti oziroma vsebinsko spremeniti. Pritožba prosilke je tako v tem delu neutemeljena.

GLEDE SKLEPA ORGANA

(7) Pravni interes je procesna predpostavka, na katero IP pazi po uradni dolžnosti ves čas postopka. Slednje pomeni, da si prosilec tudi z odpravo izpodbijane odločbe v tem delu svojega pravnega položaja ne bi mogel več izboljšati in tako ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje pritožbenega postopka v tem delu, zato je treba njegovo pritožbo v tem delu zavreči. Takšno stališče je IP zavzel npr. že v odločbi št. 090-314/2020 z dne 12. 4. 2021, odločbi št. 090-35/2025 z dne 7. 3. 2025 in odločbi št. 090-484/2024 z dne 13. 3. 2025. Podobno stališče je večkrat zavzelo tudi Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju: Upravno sodišče), npr. v sklepih št. I U 1590/2010 z dne 18. 5. 2011 in št. I U 1245/2010 z dne 20. 4. 2011.

(8) Vsakdo, ki v pritožbenem postopku zahteva varstvo svojih pravic oziroma pravnih koristi, mora ves čas izkazovati pravni interes oziroma pravovarstveno potrebo. To pomeni, da mora stranka v pritožbenem postopku ves čas postopka izkazovati, da bi ugoditev njeni pritožbi pomenila zanjo določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogla doseči. IP je z vpogledom v spis ugotovil, da vsi zahtevani vhodni in izhodni dokumenti organa v zadevi št. 0611-5357/2025 predstavljajo dokumente, katerih prejemnik ali pošiljatelj je prosilka. To pomeni, da vsi dokumenti v zadevi predstavljajo bodisi dokumente, ki jih je prosilka sama vložila pri organu (vhodni dokumenti) bodisi dokumenti, s katerimi je organ odgovarjal prosilki (izhodni dokumenti) in jih je ta nedvomno prejela. Glede na navedeno, prosilka v obravnavanem primeru ne izkazuje pravnega interesa za dostop do zahtevanih informacij javnega značaja, saj je bila z vsebino dokumentov že seznanjena. Namen pravice dostopa do informacij javnega značaja je omogočiti seznanitev z informacijami, s katerimi prosilec še ne razpolaga. Ker je prosilka zahtevane dokumente že prejela oziroma se je z njimi že seznanila, z vloženo zahtevo ali pritožbo ne bi mogla izboljšati svojega pravnega položaja, zato pravni interes za ponovno pridobitev dokumentov, glede katerih je organ odložil z izpodbijanim sklepom, ni podan.

GLEDE ODLOČBE ORGANA

Glede I. dela 1. točke odločbe

(9) IP ugotavlja, da prosilka v pritožbi ne nasprotuje odločitvi organa, da ji popis zadeve posreduje na elektronski naslov, temveč navaja, da ji organ ni posredoval dokumenta, temveč je odločil, da ji bo dokument posredoval šele po pravnomočnosti odločbe.

(10) IP opozarja, da v zadevah dostopa do informacij javnega značaja odločba postane izvršljiva s pravnomočnostjo in ne z dokončnostjo, kot to sicer velja v drugih upravnih zadevah. To izhaja iz tretjega odstavka 10. člena ZInfP, ki določa, da če organ zoper odločbo IP ni sprožil upravnega spora, je dolžan prosilcu skladno z njegovo odločbo poslati zahtevani dokument, zadevo, dosje, register, evidenco ali dokumentarno gradivo. To pomeni, da v zadevah dostopa od informacij javnega značaja vložitev tožbe v upravnem sporu zadrži izvršitev odločbe.

(11) Skladno z določbo 1. odstavka 225. člena ZUP postane odločba pravnomočna, ko se ne more več izpodbijati v upravnem sporu ali v drugem sodnem postopku, pa je stranka z njo pridobila določene pravice oziroma so ji bile z njo naložene kakšne obveznosti. Drugi odstavek 225. člena ZUP določa, da če se s pritožbo ali s tožbo izpodbijajo posamezne točke ali vsebinsko ločljivi deli izreka odločbe, lahko postanejo posamezne točke ali posamezni vsebinski deli izreka odločbe ali posameznih njenih točk, ki se ne izpodbijajo in medsebojno niso odvisni, dokončni ali pravnomočni.

(12) Ker prosilka ni oporekala odločitvi organa, da ji posreduje popis spisa zadeve, pomeni, da je v tem delu izpodbijana odločba že pravnomočna in izvršljiva. Navedeno pomeni, da je organ dolžan prosilki posredovati dokumente iz 1. točke izreka izpodbijane odločbe takoj, ko odločba postane pravnomočna.

Glede II. dela 1. točke odločbe

(13) Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1.     informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2.     organ mora z njo razpolagati;

3.     nahajati se mora v materializirani obliki.

(14) Kot izhaja iz določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oz. dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«.

(15) Organi so dolžni omogočiti prosilcem dostop le do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvarjati novih dokumentov, zbirati informacij, pripravljati pojasnil, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilke. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi opr. št. III U 139/2021-19 z dne 13. 1. 2022, ko je zapisalo, da lahko organ kot informacijo javnega značaja prosilcu posreduje zgolj dokument v materializirani obliki, kot se hrani pri organu. Prav tako organi niso dolžni odgovarjati na vprašanja prosilcev, jim dajati pojasnil, raznih obrazložitev, pripravljati analiz ali dokumentov pridobivati od drugih organov. Prosilec ima po ZDIJZ pravico zahtevati dokumente, s katerimi organi zavezanci že razpolagajo, ne prosilci ne IP pa nimajo po tem zakonu nikakršnega vzvoda, s katerim bi prisilili organ, da posebej, na zahtevo prosilca, ustvari določen dokument ali pridobi dokument, s katerim ne razpolaga.

(16) Predmet pritožbenega postopka je tako vprašanje, ali organ razpolaga z dokumenti, ki jih prosilka zahteva v zahtevi z dne 15. 4. 2026, vezano na dokumente, ki so bili posredovani ali prejeti od tretjih oseb, vse uradne zaznamke, zapisnike in druge procesne dokumente, povezane z obravnavo zadeve in morebitno tehnično ali strokovno dokumentacijo, pridobljeno v postopku. Organ je opravil ugotovitveni postopek na način, da je zahtevane informacije iskal v svojem informacijskem sistemu. Ugotovil je, da dokumenti v zadevi predstavljajo bodisi dokumente, ki jih je prosilka vložila pri organu (vhodni dokumenti) bodisi dokumenti, s katerimi je organ odgovarjal prosilki (izhodni dokumenti). O tem se je prepričal tudi IP z vpogledom v popis spisa, iz katerega izhaja, da se v zadevi nahaja 12 dokumentov, katerih prejemnik ali pošiljatelj je prosilka. Glede na ugotovljeno dejansko stanje, IP ne vidi razlogov, da bi podvomil v dejstvo, da organ z zahtevanimi dokumenti, s katerimi prosilka še ni seznanjena ne razpolaga. Organ je namreč smiselno in celovito pojasnil, na kakšen način je iskal zahtevane dokumente (z vpogledom v informacijski sistem) in prišel do ugotovitve, da z zahtevanimi dokumenti, ki so bili posredovani ali prejeti od tretjih oseb, vse uradne zaznamke, zapisnike in druge procesne dokumente, povezane z obravnavo zadeve in morebitno tehnično ali strokovno dokumentacijo, pridobljeno v postopku, ne razpolaga. Ugotovljeno dejansko stanje s strani organa je bilo tudi skladno s popisom zadeve, v katerega je IP tudi vpogledal.

(17) IP tako nima nikakršnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da dokumenti v času odločanja pri organu ne obstajajo, prav tako IP tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z dokumenti razpolaga, vendar jih v celoti ne posreduje oziroma ne želi posredovati prosilki (2. odstavek 10. člena ZInfP). IP ob tem pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje pravilnosti poslovanja organa. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se lahko presoja (le) vprašanje, ali zahtevane informacije javnega značaja dejansko obstajajo pri organu, v materializirani obliki.

(18) Glede na navedeno IP v postopku po ZDIJZ ni pristojen ugotavljati, ali je bila dokumentacija pravilno ustvarjena, hranjena in uničena, oziroma ali je odbiranje, izločanje in uničevanje izvedeno pravilno in skladno s predpisi. Ugotavljanje, zakaj določene dokumentacije ni, oziroma ali bi morala biti, je torej v pristojnosti drugih organov, in sicer upravne inšpekcije. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče v sodbi pod opr. št. IU 1198/2016-22 z dne 10. 5. 2017, točka 10. in 11. IP je organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilki posreduje dokumente, s katerimi ne razpolaga.

(19) V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da je pravilna ugotovitev organa, da z informacijami dejansko ne razpolaga, kar pomeni, da niso izpolnjeni vsi pogoji za obstoj informacije javnega značaja po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ. Upoštevaje vse navedeno IP ugotavlja, da je pritožba prosilke neutemeljena, zato jo je na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP treba zavrniti, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(20) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(21) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopusten upravni spor, ki se lahko sproži s tožbo pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, v roku 30 dni od dneva prejema te odločbe. Tožba se lahko vloži pisno po pošti, po elektronski poti ali osebno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva po vročitvi te odločbe, do izteka roka za vložitev tožbe (281.a člen ZUP). Odpoved pravici do sodnega varstva stranka poda pri organu s pisno izjavo ali ustno izjavo na zapisnik. Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva tudi glede posamezne točke izreka oziroma vsebinsko ločljivih delov izreka. Odpovedi pravici do sodnega varstva ni mogoče preklicati.

Postopek vodila:

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.

svetovalka informacijske pooblaščenke

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica informacijske pooblaščenke

[1] Odločbe IP: št. 090-130/2017/5 in 090-125/2015/6, obe z dne 26. 9. 2017 in št. 090-281/2025/2 z dne 3. 7. 2025.