prosilec - Tržni inšpektorat RS
+ -Številka: 090-552/2025
Kategorije: Ali gre za zlorabo pravice
Številka: 090-552/2025/17
Datum: 13. 8. 2026
Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), prvega odstavka 130. člena in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbah ……. (v nadaljevanju prosilec), z dne 2. 12. 2025, z dne 5. 1. 2026 ter z dne 20. 2. 2026, zoper odločbe (1) št. 090-51/2025-11 z dne 1. 12. 2025, (2) št. 090-56/2025-16 z dne 30. 12. 2025 in (3) št. 090-5/2026-26 z dne 20. 2. 2026, Tržnega inšpektorata Republike Slovenije, Dunajska cesta 160, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednja
S K L E P:
1. Pritožbeni postopki zoper odločbo št. 090-51/2025-11 z dne 1. 12. 2025, odločbo št. 090-56/2025-16 z dne 30. 12. 2025 ter odločbo št. 090-5/2026-26 z dne 20. 2. 2026 Tržnega inšpektorata Republike Slovenije, se združijo v en pritožbeni postopek, ki se vodi pod opravilno številko 090-552/2025.
in
ODLOČBO:
1. Pritožbi prosilca z dne 2. 12. 2025 zoper odločbo, št. 090-51/2025-11 z dne 1. 12. 2025, Tržnega inšpektorata Republike Slovenije, se ugodi, izpodbijana odločba se odpravi in se zadeva vrne organu prve stopnje v ponovni postopek.
2. Pritožbi prosilca z dne 5. 1. 2026 zoper odločbo, št. 090-56/2025-16 z dne 30. 12. 2025, Tržnega inšpektorata Republike Slovenije, se ugodi, izpodbijana odločba se odpravi in se zadeva vrne organu prve stopnje v ponovni postopek.
3. Pritožbi prosilca z dne 20. 2. 2026 zoper odločbo, št. 090-5/2026-26 z dne 20. 2. 2026, Tržnega inšpektorata Republike Slovenije, se ugodi, izpodbijana odločba se odpravi in se zadeva vrne organu prve stopnje v ponovni postopek.
4. Posebni stroški v postopku reševanja te pritožbe niso nastali.
Obrazložitev:
K sklepu:
(1) S pritožbo:
- z dne 2. 12. 2025 je prosilec izpodbijal odločbo organa št. 090-51/2025-11 z dne 1. 12. 2025,
- z dne 5. 1. 2026 je prosilec izpodbijal odločbo organa št. 090-56/2025-16 z dne 30. 12. 2025 ter
- z dne 20. 2. 2026 je prosilec izpodbijal odločbo organa št. 090-5/2026-26 z dne 20. 2. 2026.
Ker se zahteve opirajo na isto dejansko stanje in isto pravno podlago, za obravnavo pritožb pa je stvarno pristojen IP, se na podlagi prvega odstavka 130. člena ZUP obravnava pritožb združi v en pritožbeni postopek, ki se vodi pod številko 090-552/2025.
K odločbi:
(2) Prosilec je po elektronski pošti na organ naslovil več zahtev za dostop do informacij javnega značaja. Na podlagi slednjih je organ izdal:
- odločbo št. 090-51/2025-11 z dne 1. 12. 2025, s katero je zaradi zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja (peti odstavek 5. člena ZDIJZ) zavrnil zahtevo prosilca z:
· z dne 31. 10. 2025 za posredovanje dokumentov vezanih na objavo v sistemu Safety Gate (št. opozorila: SR/03815/25);
· z dne 10. 11. 2025 za posredovanje dokumentov vezanih na domnevne neskladnosti e-skirojev …..;
· z dne 14. 11. 2025 za posredovanje izpisa popisov vseh zadev iz nadzora trga z e-skiroji od vključno leta 2023 naprej;
· z dne 14. 11. 2025 za posredovanje izpisa popisov vseh zadev iz nadzora trga z e-skiroji od vključno leta 2023 naprej;
· z dne 18. 11. 2025 za posredovanje izpisa popisov vseh zadev (samo izpise popisov zadev iz informacijskega sistema TIRS) o nadzoru skladnosti proizvodov pod znamko …. in o nadzoru prenosnih plinskih kuhalnikov, vse v obdobju od vključno leta 2023 naprej;
· z dne 19. 11. 2025 za posredovanje izpisa popisov vseh zadev o nadzoru plinskih naprav od vključno leta 2023 naprej;
· z dne 21. 11. 2025 za posredovanje izpisa popisa zadeve št. 0611-2625/2024;
· z dne 25. 11. 2025 za posredovanje izpisa popisov zadev letošnjih (2025) "predsezonskih" preventivnih nadzorov skladnosti in varnosti pirotehnike na trgu;
· z dne 25. 11. 2025 za posredovanje izpisa popisov zadev letošnjih (2025) "predsezonskih" preventivnih nadzorov skladnosti in varnosti pirotehnike na trgu z namenom in ciljem zmanjšanja varnostnih, zdravstvenih in okoljskih tveganj pri uporabi v "veselem decembru 2025".
Zoper navedeno odločbo organa je prosilec dne 2. 12. 2025 vložil pritožbo. V njej navaja, da izpodbijana odločba ni v ničemer ustrezno utemeljena ter da v ničemer ne upošteva dejanskega stanja, v katerih so bile posamezne zahteve podane, pri čemer je podrobno predstavil ter pojasnil, zakaj se posamezna zahteva podaja.
- odločbo št. 090-56/2025-16 z dne 30. 12. 2025, s katero je zaradi zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja (peti odstavek 5. člena ZDIJZ) zavrnil zahtevo prosilca z:
· z dne 2. 12. 2025 za posredovanje izpisov popisov vseh zadev o izvedenih nadzorih na osnovi zadevnega obvestila BA/2025/926/N in izpise popisov vseh zadev o nadzoru plinskih žarov v letu 2025;
· z dne 3. 12. 2025 za posredovanje izpisa popisa zadev, ki so nastale 2. in 3. 12. 2025 na osnovi objave v Safety Gate št. opozorila OR/00165/25;
· z dne 11. 12. 2025 za posredovanje oziroma dostop do vse dokumentacije, vključno z vsemi prilogami, iz zadeve TIRS št. 0610-2516/2025;
· z dne 16. 12. 2025 za posredovanje izpisa popisa zadev o izvedenem nadzoru oziroma oceno tveganja, na osnovi katere se nadzor ni izvedel, vezano na nadzor spletne tržnice …..;
· z dne 17. 12. 2025 za posredovanje izpisa popisa zadeve št. 0611-5166/2025;
· z dne 18. 12. 2025 za posredovanje izpisa popisa zadeve št. 0611-356/2025;
· z dne 19. 12. 2025 za posredovanje izpisa popisov vseh zadev o nadzoru laserskih gravirnih strojev …..;
· z dne 20. 12. 2025 za posredovanje izpisa popisa zadeve o nadzoru skladnosti proizvodov na spletni tržnici ……. (v povezavi s prodajo nevarnega plinskega kuhalnika ….. in plinskim kuhalnikom, ki se je prodajal tudi pod znamko …..);
· z dne 23. 12. 2025 da se javnost seznani s primeri zavajanja kupcev (v povezavi s spletnim prodajalcem ….) in se jih zaščiti pred vsemi tveganji, ki nastopajo pri takšnem odnosu subjektov do (slovenskih) kupcev;
· z dne 25. 12. 2025 za posredovanje izpisa popisa zadev o izvedenem nadzoru na spletni tržnici …… oziroma oceno tveganja na osnovi katere se ta ni izvedel.
Zoper navedeno odločbo organa je prosilec dne 5. 1. 2026 vložil pritožbo. V njej navaja, da je namesto ustreznega in učinkovitega ter z EU in RS zakonodajo določenega odziva, ki bi bilo pozitivno prepoznavno na trgu, tudi v tej zadevi prejel pisanje, ki je po vsebini eno samo ponavljanje »copy paste« splošnih in pavšalnih ter povsem nesmiselnih navedb organa. Izpostavlja, da iz večine njegovih zahtev izhaja, da zahteva zgolj posredovanje izpisov popisov konkretnih zadev, kar po njegovem mnenju predstavlja le nekaj minut administrativnega dela.
- odločbo št. 090-5/2026-26 z dne 20. 2. 2026, s katero je zaradi zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja (peti odstavek 5. člena ZDIJZ) zavrnil zahtevo prosilca z:
· z dne 26. 1. 2026 za posredovanje izpisa popisov zadev iz nadzora laserskih kazalcev v letih 2025 in 2026;
· z dne 29. 1. 2026 za posredovanje izpisa popisov nadzora parnih postaj Philips serije 8000 in brezžičnih pokončnih sesalnikov serije Philips 2000 in Philips 3000;
· z dne 29. 1. 2026 za posredovanje izpisa popisa in imena zadeve organa št. 090-5/2026;
· z dne 1. 2. 2026 za posredovanje izpisa popisov vseh zadev iz nadzora plavajočih pripomočkov v letih 2023, 2024 in 2025;
· z dne 3. 2. 2026 za posredovanje izpisa popisov zadev v zvezi z nadzorom proizvodov ….;
· z dne 3. 2. 2026 za posredovanje izpisa popisov zadev o nadzoru proizvodov na ….., vezano na gravirni stroj …..;
· z dne 5. 2. 2026 za posredovanje izpisa popisov vseh zadev o nadzoru prenosnih plinskih naprav v letih 2023, 2024, 2025 in 2026;
· z dne 5. 2. 2026 za posredovanje izpisov popisov zadev o nadzoru plavajočih pripomočkov na ….. v letih 2023, 2024, 2025 in 2026;
· z dne 5. 2. 2026 za posredovanje izpisov popisov zadev o nadzoru plavajočih pripomočkov na …… v letih 2023, 2024, 2025 in 2026;
· z dne 6. 2. 2026 za posredovanje izpisov popisov vseh zadev iz nadzorov spletne ponudbe in prodaje na ….. v letih 2024, 2025 in 2026;
· z dne 6. 2. 2026 za posredovanje dokumentov, ki so bili izdani ali sprejeti v obdobju od vključno leta 2020 naprej z namenom in v cilju, da se zagotovi pravilnejši in učinkovitejši nadzor trga pri prodaji različnih proizvodov v lekarnah s poudarkom na spletni prodaji;
· z dne 6. 2. 2026 za posredovanje dokumentov, ki so bili izdani ali sprejeti v obdobju od vključno leta 2020 naprej z namenom in v cilju, da se zagotovi pravilnejši in učinkovitejši nadzor trga pri prodaji različnih proizvodov v lekarnah s poudarkom na spletni prodaji;
· z dne 7. 2. 2026 za posredovanje izpisov popisov zadev o nadzoru trga s ponudbo plinskih regulatorjev;
· z dne 7. 2. 2026 za posredovanje izpisov popisov zadev o nadzoru elektromagnetnih blazin na trgu;
· z dne 9. 2. 2026 za posredovanje izpisa popisov zadev o nadzoru nevarnih kosilnih glav od vključno leta 2023 dalje;
· z dne 10. 2. 2026 za posredovanje dokumentacije iz katere bo razvidno kaj je bilo narejenega za zaščito najbolj ranljive skupine uporabnikov, vezano na nadzor plavajočih pripomočkov na spletni ……,
· z dne 12. 2. 2026 za posredovanje izpisov popisov zadev, v katerih se je v zadnjih petih letih nadziralo verodostojnost oglasnih sporočil v povezavi s ponudbo na ……;
· z dne 14. 2. 2026 za posredovanje izpisa popisov zadev o nadzoru skladnosti kuhinjske posode ….. na slovenskem trgu;
· z dne 15. 2. 2026 za posredovanje izpisa popisov vseh zadev o nadzoru kosilnih glav z gibljivimi noži v letih od vključno 2021 dalje;
· z dne 16. 2. 2026 za posredovanje izpisov popisov vseh zadev o nadzoru plavajočih pripomočkov v letih od vključno 2023 dalje;
· z dne 17. 2. 2026 za posredovanje izpisov popisov vseh zadev o nadzoru skladnosti pol obraznih mask ….. od vključno leta 2020 naprej;
· z dne 17. 2. 2026 za posredovanje izpisa popisa zadeve organa št. 090- 5/2026;
· z dne 17. 2. 2025 za posredovanje izpisa popisov vseh zadev o nadzoru plavajočih pripomočkov od vključno leta 2023 naprej na …..
Zoper navedeno odločbo organa je prosilec dne 20. 2. 2026 vložil pritožbo. V njej navaja, da izpodbijana odločba ni v ničemer utemeljena, saj se v ničemer ne upošteva dejanskega stanja, v katerem je bila vsaka posamezna konkretna zahteva podana. Obrazložitev odločbe je samo "copy paste" navedb iz ponavljajočih pisanj organa.
(3) V obrazložitvah zgoraj citiranih odločb je organ navedel, da predmetne zahteve prosilca obravnava v okviru enega postopka, saj gre za funkcionalno povezane zahteve, ki jih prosilec glede na predhodne zahtevke dopolnjuje, ponavlja oziroma pošilja že predhodno poslane zahteve, pri čemer gre za smiselno povezane zahtevke glede na njihovo vsebino in področje. Nadalje organ povzema posamezne določbe ZDIJZ in navaja, da prosilec na organ že od februarja 2020 naslavlja različna obsežna sporočila, pri čemer želi s svojimi predlogi usmerjati in vplivati na postopke organa. Navaja, da prosilec sporočila pošilja številnim drugim naslovnikom, pri čemer obenem zastavlja tudi vprašanja in prilaga prijave, analize, tožbe ipd. Tako ugotavlja, da slednji z navedenim ravnanjem prekomerno obremenjuje njegovo delo, prav tako pa organ ob tem ne uresničuje namena ZDIJZ, temveč z vloženimi zahtevami samo nadaljuje s svojim načinom vlaganja zahtev za dostop do informacij javnega značaja, preko katerih izraža svoje nestrinjanje z delovanjem organa in opozarja na, po njegovem mnenju, neučinkovito opravljene nadzore. Navaja tudi, da prosilec vloge vlaga kontinuirano, zahteve pa se nanašajo na istovrstne dokumente (inšpekcijske postopke, objave nevarnih izdelkov na enotnem evropskem trgu na spletnem mestu Evropske komisije Safety gate). Nadalje dodaja, da število zahtevkov z zakonom res ni omejeno, vendar pa v konkretnem primeru ne ge za običajno ravnanje prosilca po ZDIJZ, kar izkazuje število njegovih vlog v preteklih letih. Dodaja, da prosilec v svojih zahtevkih posreduje več preteklih in obsežnih e-sporočil, katerih vsebina se prepleta, pri tem pa so v okviru posameznega zahtevka podani tudi pozivi drugim organom. Prav tako je potrebno pri odstopu pritožb organu druge stopnje vloge prosilca pošiljati preko spletnega odložišča velikih datotek, saj gre, zaradi obširnih in nepreglednih elektronskih sporočil s prilogami, ki lahko obsegajo več kot 100 strani, za datoteke obsežnih velikosti. Nadalje organ izpostavlja, da je samostojen subjekt, ki mora ravnati v skladu z zakonodajo in svojo strategijo, zato svojega dela ne more podrejati posameznikom, ki skušajo organ usmerjati ali nanj izvajati pritisk z neprestanim pošiljanjem prijav, vlog, analiz, dopisov in druge dokumentacije. Organ namreč nadzira številna druga področja, ki so zajeta v več kot 200 predpisih, ki se vse skozi spreminjajo, zato mora svoje kadrovske vire izkoristiti in razporediti tako, da je prisoten na vseh tistih področjih dela, ki jih oceni za kritične v določenem obdobju in ne samo enem področju, na katerega ga s svojimi prijavami usmerja prijavitelj. Prav tako poudarja, da je bil prosilec že večkrat seznanjen, da namen ZDIJZ in pravice dostopa do informacij javnega značaja ni v tem, da se vpliva na delovanje organa oz. prisili organ, da odgovarja na prijave, niti ni ta pravica izključno v interesu prosilca, temveč v interesu družbe. Ob tem se sklicuje na odločbo IP št. 090-127/2023/2 z dne 5. 5. 2023. Navedeno organ podpre s statistiko vlog prosilca, ki je v letu 2022 na organ naslovil 83 zahtev za dostop do informacij javnega značaja, v letu 2023 173 takšnih zahtev, v letu 2024 kar 260 vlog in v letu 2025 207 vlog. Navedena statistika dodatno potrjuje, da ne gre za povprečnega prosilca po ZDIJZ, saj je organ sicer letno prejel v povprečju od 25 do 30 vseh zahtev po ZDIJZ. Organ tako ugotavlja, da namen prosilca ni izvajanje nadzorne funkcije, kot jo prosilcem daje ZDIJZ. Ob tem se sklicuje na sodbo Upravnega sodišča opr. št. II U 214/2016, iz katere izhaja, da so šiknozne tiste zahteve, s katerim želi prosilec organu na različne načine škodovati (npr. z žalitvami, z vlaganjem velikega števila zahtev, ipd.).
(4) Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijanih odločb ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbe prosilca odstopil v reševanje IP.
(5) IP je pri obravnavi pritožbe ugotovil, da ne razpolaga z vsemi potrebnimi informacijami, zato je organ pozval k posredovanju dokumentacije in pojasnil.
Pritožbe so utemeljene.
(6) IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Upoštevaje pritožbene navedbe prosilca, je IP ugotavljal, ali se je organ v izpodbijani odločbi utemeljeno skliceval na zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja.
(7) Organ lahko v skladu s petim odstavkom 5. člena ZDIJZ prosilcu izjemoma zavrne dostop do zahtevane informacije, če prosilec z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorabi pravico dostopa do informacij javnega značaja po tem zakonu oziroma je očitno, da so zahteva ali zahteve šikanoznega značaja.
(8) Do instituta zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja (v nadaljevanju zloraba pravice dostopa) po petem odstavku 5. člena ZDIJZ se je IP v svojih odločbah obširneje opredeljeval že v preteklosti. IP se tako v izogib ponavljanju o splošnih navedbah v zvezi s tem institutom sklicuje na svoje predhodne odločbe[1].
(9) Institut zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja se po petem odstavku 5. člena ZDIJZ presoja v vsakem posameznem primeru posebej, izhajajoč iz splošnega načela ZDIJZ, da so informacije javnega značaja dostopne vsakomur in da si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati doseči čim večjo obveščenost javnosti o svojem delovanju. Prav tako IP poudarja, da je presoja obstoja zlorabe pravice institut, ki ga je treba uporabljati z veliko mero previdnosti in le tam, kjer je to nujno potrebno. Kriterije, ki opredeljujejo zlorabo pravice, je treba razlagati ozko in v vsakem primeru posebej. Utemeljitev obstoja zlorabe pravice mora vselej ostati skrajno sredstvo v postopkih odločanja o zahtevah za posredovanje informacij javnega značaja in se sme uporabiti le v primeru, če od organa objektivno ni mogoče pričakovati, da bo o dostopu do vseh zahtevanih informacij javnega značaja odločal po postopku, ki ga določa ZDIJZ.
(10) Organ lahko po petem odstavku 5. člena ZDIJZ zavrne zahtevo ali funkcionalno povezane zahteve prosilca le v primeru, ko so izpolnjeni elementi instituta zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja. ZDIJZ ne določa konkretnih kriterijev oziroma elementov, ki kažejo na zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja, niti ni z ZDIJZ omejeno število vlog, ki jih lahko vloži posamezen prosilec, zato IP pri presoji zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja upošteva kriterije, ki so se razvili za opredelitev zlorabe pravice v pravni teoriji in praksi, npr.:
- ponavljajoče se vloge za isto zadevo (izločitev vseh sodnikov Ustavnega sodišča) s pavšalnimi navedbami[2];
- pritožba je očitno nedovoljena in neutemeljena, vsak razumen posameznik pa šteje njeno vložitev kot brez vseh možnosti za uspeh; z očitno nedovoljenimi in neutemeljenimi vlogami se tako ovira izpolnjevanje temeljnih nalog Ustavnega sodišča kot najvišjega organa sodne oblasti za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter človekovih pravic in temeljnih svoboščin[3];
- vlaganje vlog, katerih vsebina je izražanje številnih negativnih vrednostnih sodb in žalitev, provokacija in s tem navidezno uveljavljanje pravic[4];
- zaporedno vlaganje nedovoljenih pravnih sredstev - vlog brez postulacijske sposobnosti, ki vodijo k obravnavanju in pojasnjevanju istih procesnih vprašanj[5];
- vztrajanje pri izterjavi bagatelnega zneska, brez navedbe razumnih razlogov za vztrajanje[6];
- z načinom vlaganja zahtev se organ prekomerno zasipa z delom, kar predstavlja oviro za njegovo učinkovito delo ne samo na področju dostopa do informacij javnega značaja, temveč na vseh njegovih delovnih področjih, z več deset vloženimi zahtevami za dostop do izrazito obsežne količine dokumentov in več kot 300 elektronskimi sporočili, poslanimi odgovorni osebi za dostop do informacij javnega značaja, v obdobju enega leta, kar predstavlja izjemno število vlog, večinoma z žaljivo vsebino, posredovanje tudi drugim državnim organom, …[7];
- zahteve niso žaljive in tudi ne pretirano obsežne, organ pa glede na zahtevano količino dokumentov tudi ni izkazal, da prosilcu v zakonskem roku ne bi mogel zagotoviti dostopa do podatkov brez škode za delo; organ je dolžan organizirati svoje delo tako, da se prosilcu, ki ne zlorablja pravic, omogoči dostop; večje število vloženih zahtev, ki utegne organu povzročiti določene neprijetnosti, samo po sebi (ob odsotnosti drugih okoliščin, ki kažejo zlorabo) ne more predstavljati razloga za zavrnitev[8];
- za presojo zakonitosti izpodbijanega akta je potrebno presoditi, ali iz načina vlaganja zahtev prosilca izhaja njegov namen prekomerno zasipati organ z delom in ga s tem ovirati pri opravljanju nalog ter poseči v njeno dostojanstvo oziroma ali vloženi zahtevi prosilca namerno povzročata kakšne neprijetnosti ali druge nevšečnosti[9].
(11) Po pregledu vsebine prosilčevih zahtev je objektivno težko reči, da bi izpolnitev obravnavane zahteve ovirala izpolnjevanje temeljnih nalog organa, saj se organ do tega v izpodbijani odločbi ni konkretno opredelil oz. slednjega ni konkretno izkazal. Organ namreč ni z ničemer konkretno izkazal, da bi priprava zahtevanih podatkov vplivala na dolžnost in pravico organa, da opravlja svoje delo samostojno v okviru in na podlagi Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava) in zakonov ter posledično na pravice tretjih oseb, ki so udeležene v drugih postopkih, ki jih vodi organ. Kot je bilo navedeno že uvodoma, je treba upoštevati, da mora biti utemeljitev obstoja zlorabe pravice vselej skrajno sredstvo v postopkih odločanja o zahtevah za posredovanje informacij javnega značaja in se sme uporabiti le v primeru, če od organa objektivno ni mogoče pričakovati, da bo o dostopu do vseh zahtevanih informacij javnega značaja odločal po postopku, ki ga določa ZDIJZ. Organ tega s pavšalnimi trditvami (npr. »Organ ugotavlja, da prosilec s svojimi zahtevki prekomerno obremenjuje organ in ne uresničuje namena ZDIJZ) ni konkretno izkazal.
(12) Pravica dostopa do informacij javnega značaja je ustavna pravica, omogoča vpogled v delovanje zavezancev po ZDIJZ in s tem nadzor nad njihovim delovanjem, odraža tudi bistvo demokracije, zato je po mnenju IP v skladu s tem tudi izrecna določba ZDIJZ o podaljšanju roka za odločitev (24. člen ZDIJZ). Povedano drugače, tudi iz te določbe izhaja namen zakonodajalca, torej da se primarno zagotovi javnost in odprtost delovanja organov ter pravica prosilcev, da pridobijo informacije javnega značaja. Zakonodajalec je sam predvidel situacije, ko je za obravnavo zahtev za dostop do informacij javnega značaja potrebno več časa, zato je uzakonil 24. člen ZDIJZ, ki organom omogoča podaljšanje roka za odločitev za največ 30 delovnih dni. IP ugotavlja, da iz spisovne dokumentacije ne izhaja, da bi organ v konkretnem primeru izdal sklep o podaljšanju roka za odločitev ter na ta način poskušal zagotoviti obravnavo zahtev. V sklopu preučitve milejših možnosti, ki jih ima organ, preden zavrne zahtevo na podlagi petega odstavka 5. člena ZDIJZ, sodi tudi dolžnost organa, da prosilcu ponudi pomoč pri oblikovanju zahteve na način, da ta ne predstavlja več razloga za zavrnitev. Iz spisovne dokumentacije ne izhaja, da je organ v tem smislu kakorkoli komuniciral s prosilcem pred izdajo izpodbijane odločbe.
(13) IP opozarja na sodbo Upravnega sodišča RS št. II U 339/2022-21 z dne 21. 4. 2023, v kateri je sodišče presojalo zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja, saj je prosilec na občino vložil več deset zahtev letno (70 zahtev v letu 2021, v prvi polovici leta 2022 pa 46 zahtev), in ugotovilo, da zloraba ni podana, ker organ med drugim ni konkretno izkazal dejstev, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, da bi obravnava zahtev prosilca prekomerno obremenila delo organa in zaradi tega organ ne bi mogel ustrezno zavarovati pravic strank v drugih postopkih. Ob tem IP poudarja, da je nadalje potrebna še presoja, kakšno delo bi bilo dejansko potrebno za zagotovitev dostopa do teh dokumentov. To smiselno izhaja tudi iz sodbe Sodišča Evropskih skupnosti v zadevi T-2/03, Verein fűr Konsumenteninformation proti Evropska komisija, v kateri je sodišče navedlo, da količina dela, potrebna za preučitev prošnje, ni odvisna samo od števila dokumentov, navedenih v prošnji, ali njihovega obsega, ampak tudi od njihove narave. Zato potreba, da se opravi konkreten in posamičen preizkus zelo velikega števila dokumentov, ne pove ničesar o količini dela, potrebni za obravnavo prošnje za dostop, ker je navedena količina dela odvisna tudi od zahtevane temeljitosti tega preizkusa. IP je ugotovil, da organ v izpodbijanih odločbah ni glede na okoliščine (vsebino in obseg obravnavanih dokumentov) konkretnega primera utemeljil količine dela, ki bi bila potrebna za ugoditev zahtevi prosilca. Odsotnost tovrstnih navedb IP kot pritožbenemu organu ne omogočajo preizkusa, kakšen bi bil dejanski obseg potrebne količine dela z zahtevanimi dokumenti.
(14) Po preučitvi obravnavane zadeve IP zaključuje, da ni mogoče ugotoviti, da je prosilec v primeru vložitve zahtev prekoračil pravne meje pravice dostopa do informacij javnega značaja, saj organ v obravnavanem primeru ni konkretno izkazal dejstev, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, da bi zahteve prosilca prekomerno obremenile njegovo delo in s tem vplivale na pravice tretjih, oziroma da gre za šikanozno zahtevo. IP pripominja, da splošna ugotovitev organa, da »S strani prosilca gre tako za namerno prekomerno zasipavanje organa s številnimi obsežnimi sporočili z namenom dokazovanja prosilčevih stališč o nestrokovnem in neučinkovitem delu organa«, ne kaže na zaključek, da gre za šikanozno zahtevo. Šikanoznega značaja so namreč tiste zahteve, s katerimi želi prosilec organu ali tretji osebi namerno povzročati neprijetnosti, nevšečnosti. Besedilo obravnavanih zahtev v ničemer ne kaže na to, da ima prosilec šikanozen namen, poleg tega pa organ ni z ničemer konkretno utemeljil, kakšne neprijetnosti oziroma nevšečnosti naj bi mu prosilec povzročil z zahtevami. Kot že rečeno, samo število zahtevanih dokumentov oziroma vlog a priori ne pomeni zlorabe pravice dostopa, kar izhaja tudi iz sodne prakse. Pa tudi sicer organ v izpodbijani odločbi ni konkretno navedel števila dokumentov, ki so bili predmet obravnavanih zahtev, temveč je zgolj navedel število prejetih vlog s strani prosilca. Nemogoče je ugotoviti, da bi izpolnitev obravnavanih zahtev organu povzročila neprijetnosti oziroma nevšečnosti, še manj pa, kakšne naj bi bile. Ob tem IP dodaja, da iz sodbe Upravnega sodišča RS št. U 92/2006-8, z dne 4. 10. 2007 izhaja, da je posredovanje informacij javnega značaja ena izmed zakonsko določenih nalog organa, zato je organ dolžan zagotoviti ustrezna sredstva in kader, ki bi takšne zahteve reševal.
(15) Utemeljitev obstoja zlorabe pravice mora vselej ostati skrajno sredstvo v postopkih odločanja o zahtevah za posredovanje informacij javnega značaja in se sme uporabiti le v primeru, če od organa objektivno ni mogoče pričakovati, da bo zahteve prosilca obravnaval skladno z določbami ZDIJZ. IP je ocenil, da organ tega v izpodbijanih odločbah ni uspel izkazati, kar pomeni, da ni izkazal, da je prosilec prekoračil meje svoje pravice po ZDIJZ.
(16) S tem, ko se je organ pri zavrnitvi neutemeljeno skliceval na zlorabo pravice, je napačno uporabil materialno pravo, posledično pa ni pravilno in popolno ugotovil dejanskega stanja, ki je pomembno za odločitev v predmetni zadevi. S tem je pri izdaji izpodbijanih odločb tudi bistveno kršil pravila postopka (7. točka drugega odstavka 237. člen ZUP), zato je IP odločil, da zadevo vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje.
(17) Ker je IP kot drugostopenjski organ, enako kot organ prve stopnje, dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, je dolžan upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka iz 14. člena ZUP. Postopek je torej treba voditi hitro, kar pomeni tudi s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. IP ocenjuje, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil organ prve stopnje, ki razpolaga z zahtevanimi dokumenti in tudi podrobno pozna vsa relevantna dejstva.
(18) V skladu s tretjim odstavkom 251. člena ZUP mora organ druge stopnje, kadar odpravi izpodbijano odločbo in zadevo vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje, s svojo odločbo opozoriti organ prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek, organ prve stopnje pa mora vseskozi ravnati po tej odločbi in brez odlašanja, najpozneje pa v 30 dneh od prejema zadeve, izdati novo odločbo, zoper katero ima stranka pravico pritožbe.
(19) V odločbi, izdani v ponovnem postopku, je organ dolžan v skladu z načelom materialne resnice ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo (8. člen ZUP). Organ mora vsebinsko presoditi zahteve prosilca in se opredeliti do obstoja dokumentov, ki jih ta zahteva. Če bo organ v ponovnem postopku vztrajal, da gre za zlorabo pravice po petem odstavku 5. člena ZDIJZ, mora to konkretno utemeljiti s točnim številom zahtevanih dokumentov, naravo konkretnih zahtevanih dokumentov, podrobnim pojasnilom o obsegu potrebne količine dela z zahtevanimi dokumenti, na kakšen način je poskusil organizirati potek dela, da bi lahko vsebinsko odločil o dostopu do zahtevanih dokumentov, ter kaj je pri tem ugotovil. Organ mora v tem primeru izvesti še tehtanje med interesi, ki upravičujejo posredovanje zahtevanih dokumentov javnosti in tistimi, ki temu nasprotujejo. Organ mora torej ugotavljati, ali je odvzem pravice iz drugega odstavka 39. člena Ustave RS, v skladu z načelom sorazmernosti.
(20) Če organ v ponovnem postopku ne bo vztrajal, da gre za zlorabo pravice po petem odstavku 5. člena ZDIJZ, in bo ugotovil, da s kakšnimi izmed zahtevanih dokumentov ne razpolaga, mora v obrazložitvi izpodbijane odločbe navesti, na katera dejstva in dokaze je oprl tako ugotovljeno dejansko stanje. Če organ na podlagi zahteve sam ne zna ugotoviti, katere dokumente je prosilec zahteval, oziroma je mnenja, da zahteva ni dovolj konkretizirana, ga mora pozvati na dopolnitev zahteve. Organ je namreč skladno z 18. členom ZDIJZ dolžan prosilcem nuditi ustrezno pomoč pri dopolnitvi zahteve. Če je organu zahteva prosilca nerazumljiva/nejasna oz. če organ, glede na vrsto podatkov, ki jih vodi, ne ve, oz. ne more razbrati, kateri konkretni podatki so predmet njegove zahteve ali morebiti za katero obdobje prosilec zahteva dokumente, ga je organ dolžan pozvati na dopolnitev in mu hkrati pomagati pri konkretnejši opredelitvi. V zvezi z zahtevanimi dokumenti, glede katerih bo organ v ponovnem postopku ugotovil, da predstavljajo informacijo javnega značaja po 4. členu ZDIJZ, mora opraviti še presojo z vidika obstoja katere od izjem od prostega dostopa po določbah 5.a in 6. člena ZDIJZ. V tem primeru mora presoditi še, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa v skladu z določbami 7. člena ZDIJZ in 19. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/16 in 146/22) ter natančno in določno opredeliti, v katerem delu se posamezni dokument prekrije in na podlagi katere konkretne izjeme od prostega dostopa. Na podlagi tako izvedenega ugotovitvenega postopka bo organ lahko določno opredelil izrek odločbe (213. člen ZUP). V izreku odločbe morajo biti namreč jasno navedeni dokumenti, ki so predmet presoje, in navedba, v katerem delu se prekrijejo informacije, ki predstavljajo izjemo od prostega dostopa po ZDIJZ (npr. v dokumentu št. … se prekrije podatek o….). Takšen izrek omogoča določljivost in izvršljivost, ki zadosti zakonskim normam in pravni varnosti, do katere je prosilec upravičen. Ker postane pravnomočen oziroma dokončen in izvršljiv le izrek, mora biti ta jasen, razumljiv in določen.
(21) Če bo organ pri presoji zahtevanih dokumentov ugotovil, da je podana katera od izjem od prostega dostopa po ZDIJZ, je dolžan nadalje upoštevati tudi določbo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Iz navedene določbe jasno izhaja, da je že zakonodajalec pretehtal, da javni interes za razkritje podatkov pretehta vselej kadar gre za podatke, ki predstavljajo podatke o porabi javnih sredstev in podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Če gre pri zahtevanih podatkih za absolutno javno dostopne informacije, IP v tej zvezi izpostavlja sodbo Upravnega sodišča Republike Slovenije št. I U 761/2021-17 z dne 18. 3. 2024, v kateri je sodišče navedlo, da je treba tožnikove navedbe, ki se nanašajo na zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja, presojati v povezavi z dejstvom, da so zahtevani podatki absolutno javni dostopni.
(22) IP je na podlagi vseh navedenih argumentov in pravnih podlag ugodil pritožbam prosilca ter izpodbijane odločbe organa, na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZDIJZ, odpravil in zadeve vrnil organu v ponovni postopek, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Organ bo moral pri ponovnem odločanju pravilno ugotoviti dejansko stanje, pri tem pa upoštevati določbe ZDIJZ in ZUP, sodno prakso in napotila IP.
(23) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (4. točka izreka te odločbe).
(24) Ta odločitev je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper ta sklep in to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.
Postopek vodila:
Mevlida Deljanin, univ. dipl. prav.
svetovalka IP
Informacijski pooblaščenec:
mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav
namestnica pooblaščenke
[1] Npr. odločbe IP št. 090-211/2016, št. 090-55/2017, št. 090-215/2018, št. 090-146/2019/3, št. 090-239/2019/6, št. 090-269/2022/2, št. 090-2/2023/2.
[2] Sklep Ustavnega sodišča št. Up-3427/07-34 in U-I-287/07 z dne 6. 11. 2008.
[3] Sklep Ustavnega sodišča št. Up-448/12-11 z dne 21. 6. 2012.
[4] Sklep Ustavnega sodišča št. Up-3093/08-5 in U-I-315/08-4 z dne 12. 2. 2009.
[5] Sklep Vrhovnega sodišča št. I Up 76/2014 z dne 24. 2. 2014.
[6] Sklep Višjega sodišča v Ljubljani, Izvršilni oddelek, št. II Ip 1002/2009 z dne 13. 5. 2009.
[7] Sodba Upravnega sodišča št. III U 240/2012 z dne 7. 11. 2013.
[8] Sodba Upravnega sodišča št. II U 214/2016 z dne 7. 2. 2017.
[9] Sodba Upravnega sodišča št. I U 1816/2016-34 z dne 4. 10. 2017.