prosilec - Tržni inšpektorat RS

POVZETEK:

Organ je prosilcu podlagi petega odstavka 5. člena ZDIJZ zavrnil dostop do zahtevanih informacij. IP je odločitvi organa sledil in pritožbo zavrnil, saj je po preučitvi pritožbene zadeve zaključil, da je v obravnavanem primeru mogoče ugotoviti, da je prosilec v primeru vložitve obravnavanih zahtev prekoračil pravne meje pravice dostopa do informacij javnega značaja, ter da je ravnal v nasprotju s socialno funkcijo pravice dostopa do informacij javnega značaja.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-482/2025/3

Datum:  13. 11. 2025

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 20. 10. 2025, zoper odločbo Tržnega inšpektorata Republike Slovenije, Dunajska cesta 160, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-43/2025-5 z dne 16. 10. 2025, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.    Pritožba prosilca z dne 20. 10. 2025 zoper odločbo Tržnega inšpektorata Republike Slovenije, št. 090-43/2025-5 z dne 16. 10. 2025, se zavrne.

2.    V tem postopku posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

Prosilec je po elektronski pošti na organ naslovil več zahtev za dostop do informacij javnega značaja, in sicer:

1. dne 18. 9. 2025 za posredovanje izpisa popisov zadev iz nadzora plavajočih pripomočkov na KIDERO.si, SWIMAHOLIC.si, S-SPORT.si in DECATHLON.si;

2. dne 10. 10. 2025 za posredovanje izpisa popisov vseh zadev iz nadzora skladnosti rokavic URGENT 1003, X-LATOS;

3. dne 10. 10. 2025 za posredovanje izpisa popisov vseh zadev iz nadzora plavajočih pripomočkov v letu 2025;

4. dne 10. 10. 2025 za posredovanje izpisa popisa zadeve številka 0610-7019/2025.

Organ je vse štiri zahteve prosilca z odločbo št. 090-43/2025-5 z dne 16. 10. 2025 (v nadaljevanju izpodbijana odločba) zavrnil zaradi zlorabe dostopa do informacij javnega značaja. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ navedel, da je predmetne zahteve prosilca obravnaval v okviru enega postopka, saj gre za funkcionalno povezane zahteve, ki jih prosilec glede na predhodne zahtevke dopolnjuje, ponavlja oz. pošilja že predhodno poslane zahteve, pri čemer gre za smiselno povezane zahtevke glede na njihovo vsebino in področje. Nadalje je organ povzel posamezne določbe ZDIJZ in navedel, da prosilec na organ že od februarja 2020 naslavlja različna obsežna sporočila, pri čemer želi s svojimi predlogi usmerjati in vplivati na postopke organa. Navedel je, da prosilec sporočila pošilja številnim drugim naslovnikom, pri čemer obenem zastavlja tudi vprašanja in prilaga prijave, analize, tožbe ipd.. Tako je ugotovil, da slednji z navedenim ravnanjem prekomerno obremenjuje delo organa, prav tako pa prosilec ob tem ne uresničuje namena ZDIJZ, temveč z vloženimi zahtevami samo nadaljuje s svojim načinom vlaganja zahtev za dostop do informacij javnega značaja, preko katerih izraža svoje nestrinjanje z delovanjem organa in opozarja na, po njegovem mnenju, neučinkovito opravljene nadzore. Navedel je tudi, da prosilec svoje vloge vlaga kontinuirano, zahteve pa se nanašajo na istovrstne dokumente, ki jih je organ uvedel po obravnavi prijav prosilca in na objave v sistemu Saftey Gate. Nadalje je dodal, da število zahtevkov z zakonom res ni omejeno, vendar pa v konkretnem primeru ne gre za običajno ravnanje prosilca po ZDIJZ, kar izkazuje število njegovih vlog v preteklih letih. Dodal je tudi, da prosilec v svojih zahtevkih posreduje več preteklih in obsežnih elektronskih sporočil, katerih vsebina se prepleta, pri tem pa so v okviru posameznega zahtevka podani tudi pozivi drugim organom. Prav tako je potrebno pri odstopu pritožb organu druge stopnje vloge prosilca pošiljati preko spletnega odložišča velikih datotek, saj gre zaradi obširnih in nepreglednih elektronskih sporočil s prilogami, ki lahko obsegajo več kot 100 strani, za datoteke obsežnih velikosti. Organ je poudaril tudi, da je bil prosilec že večkrat seznanjen, da namen ZDIJZ in pravice dostopa do informacij javnega značaja ni v tem, da se vpliva na delovanje organa oz. prisili organ, da odgovarja na prijave, niti ni ta pravica izključno v interesu prosilca, temveč v interesu družbe. Ob tem se je skliceval na odločbo IP, št. 090-127/2023/2 z dne 5. 5. 2023. Navedeno je organ podprl s statistiko vlog prosilca, ki je v letu 2022 na organ naslovil 83 zahtev za dostop do informacij javnega značaja, v letu 2023 173 takšnih zahtev, v letu 2024 kar 260 vlog, v letu 2025 (do dne 15. 10. 2025) že 174 vlog. Navedena statistika dodatno potrjuje, da ne gre za povprečnega prosilca po ZDIJZ, saj je organ sicer letno prejel v povprečju od 25 do 30 vseh zahtev po ZDIJZ. Organ je tako ugotovil, da namen prosilca ni izvajanje nadzorne funkcije, kot jo prosilcem daje ZDIJZ. Ob tem se je skliceval na sodbo Upravnega sodišča opr. št. II U 214/2016, iz katere izhaja, da so šikanozne tiste zahteve, s katerim želi prosilec organu na različne načine škodovati (npr. z žalitvami, z vlaganjem velikega števila zahtev, ipd.).

Zoper odločbo organa je prosilec dne 20. 10. 2025 vložil pritožbo, v kateri oporeka odločitvi organa, saj po njegovem mnenju ni v ničemer ustrezno utemeljena in ne upošteva dejanskega stanja, v katerem so bile zahteve po ZDIJZ podane.

Organ je pritožbo prosilca, skladno z 245. členom ZUP, dne 20. 10. 2025, po elektronski pošti, odstopil v pristojno reševanje IP.

Pritožba ni utemeljena.

IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Organ lahko v skladu s petim odstavkom 5. člena ZDIJZ prosilcu izjemoma zavrne dostop do zahtevane informacije, če prosilec z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorabi pravico dostopa do informacij javnega značaja po tem zakonu oz. je očitno, da so zahteva ali zahteve šikanoznega značaja.

IP se je do teoretičnega vidika zlorabe pravice v svojih odločbah že večkrat opredelil, ko je presojal odločitve organov oz. zavezancev[1], zato pravne teorije o pojmu zlorabe pravice na tem mestu ne navaja ponovno. Prav tako se je organ do pojma zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja že podrobneje opredelil tudi v odločbah, ki so bile izdane prosilcu v pritožbenih postopkih v istovrstnih zadevah.[2]

IP poudarja, da se institut zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja (v nadaljevanju zloraba pravice dostopa) po petem odstavku 5. člena ZDIJZ presoja v vsakem posameznem primeru posebej, izhajajoč iz splošnega načela ZDIJZ, da so informacije javnega značaja dostopne vsakomur in da si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati doseči čim večjo obveščenost javnosti o svojem delovanju. Ob tem IP še poudarja, da je presoja obstoja zlorabe pravice dostopa institut, ki ga je treba uporabljati z veliko mero previdnosti in le tam, kjer je to nujno potrebno. Kriterije, ki opredeljujejo zlorabo pravice dostopa, je treba razlagati ozko in v vsakem primeru posebej. Utemeljitev obstoja zlorabe pravice dostopa mora vselej ostati skrajno sredstvo v postopkih odločanja o zahtevah za posredovanje informacij javnega značaja in se sme uporabiti le v primeru, če od organa objektivno ni mogoče pričakovati, da bo o dostopu do vseh zahtevanih informacij javnega značaja odločal po postopku, ki ga določa ZDIJZ.

IP v konkretnem primeru ugotavlja, da so v obravnavanem primeru izpolnjeni kriteriji za zlorabo pravice, kar bo pojasnjeno v nadaljevanju te odločbe.

Pri odločanju o zlorabi pravice dostopa je IP upošteval, da prosilec nadaljuje z enakim načinom vlaganja zahtev, ki so bile že večkrat, tako s strani organa, kot s strani IP, prepoznane kot zloraba pravice dostopa do informacij javnega značaja. Prosilec svoje zahteve vlaga kontinuirano, pri čemer je organ glede nekaterih zahtev v preteklosti že odločil, prav tako se vse zahteve nanašajo na istovrstne dokumente. IP je v tem pritožbenem postopku vse obravnavane zahteve, naštete v uvodu obrazložitve te odločbe, o katerih je organ odločil z izpodbijano odločbo, obravnaval kot funkcionalno celoto. Tako je npr. organ v letu 2022 na organ naslovil 83 zahtev za dostop do informacij javnega značaja, v letu 2023 173 takšnih zahtev, v letu 2024 kar 260 vlog, v letu 2025 (do dne 15. 10. 2025) kar 174 vlog. Zahteve prosilca in z njimi povezane pritožbe so obsežne, saj prosilec izčrpno navede vsa dejstva glede neustreznosti izdelkov, kar v postopku po ZDIJZ ni predmet presoje, vloge prosilca pa zaradi obsežnih prilog redno presegajo nekaj 10 ali nekaj 100 strani, zahteve in vloge se prepletajo, priloge se ponavljajo. Glede na navedene okoliščine je torej treba vse v konkretnem primeru vložene zahteve prosilca, v povezavi z že vloženimi zahtevami, o katerih je bilo odločeno v drugih postopkih, obravnavati kot funkcionalno celoto. Prosilec je zahteve vlagal v obsežnih vlogah, s katerimi je podajal tudi analize nepravilnosti in prijave, vključno s slikovnim materialom, izražal svoje nestrinjanje s pristopi in delom organa ipd.. Po oceni IP je torej treba predmetne zahteve opredeliti v kontekstu posredovanih vlog prosilca.

ZDIJZ kot materialni zakon, ki je podlaga za pravico dostopa do informacij javnega značaja, sam ne določa konkretnih kriterijev oz. elementov, ki kažejo na zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja, niti ni z ZDIJZ omejeno število vlog, ki jih lahko vloži posamezen prosilec, zato IP pri presoji zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja upošteva kriterije, ki so se razvili za opredelitev zlorabe pravice v pravni teoriji in praksi, npr.: ponavljajoče se vloge za isto zadevo s pavšalnimi navedbami, očitno nedovoljene in neutemeljene vloge brez možnosti za uspeh, navidezno uveljavljanje pravice preko vlaganja vlog z vsebino, ki pomenijo negativno vrednostno sodbo in žalitve, zasipavanje organa z vlogami, s čimer se ovira učinkovito delo organa na vseh področjih, poseganje v dostojanstvo organa, vlaganje vlog z namenom povzročanja neprijetnosti ali drugih nevšečnosti organu itd.[3]

Upoštevaje navedene kriterije ter navedbe organa in posredovano dokumentacijo IP ugotavlja, da iz načina vlaganja zahtev prosilca izhaja njegov namen, da preko postopkov po ZDIJZ izvaja kontrolo dela organa oz. želi preko dostopa do informacij javnega značaja doseči, da se organ opredeli do njegovih prijav in analiz ter začne inšpekcijski postopek v konkretnih zadevah. Navedeno pa ni v skladu z namenom ZDIJZ, kot izhaja iz 2. člena ZDIJZ, ki je v tem, da se zagotovi javnost in odprtost delovanja organov ter omogoči uresničevanje pravice fizičnih in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja.[4] Ni pa ZDIJZ zakon, na podlagi katerega bi organi morali uvesti postopke, za katere so sicer materialnopravno pristojni. IP je prosilcu že večkrat pojasnil, da v postopkih po ZDIJZ prosilec ne more doseči aktivnega ravnanja organov, niti ni ta zakon namenjen temu, da bi organi ustvarjali informacije, s katerimi očitno ne razpolagajo (npr. informacije iz inšpekcijskih postopkov, ki jih organ ni uvedel in posledično zahtevane informacije očitno ne obstajajo).

Iz vsebine vlog prosilca, kot jih je posredoval organu, izhaja preplet opozoril na nepravilnosti pri posameznih izdelkih oz. spletnih straneh in prijav za uvedbo inšpekcijskega postopka ter na drugi strani zahtev za dostop do informacij javnega značaja. IP na podlagi pregleda dokumentov konkretne zadeve ugotavlja, da prosilec zahteva dostop do informacij javnega značaja po ZDIJZ, torej do dokumentov iz konkretnih zadev, zgolj in samo z namenom, da bi dokazal neučinkovito delo organa oz., da bi dosegel, da bi organ upošteval njegove prijave in uvedel inšpekcijski postopek glede izdelkov, na katere opozarja prosilec. IP ponovno poudarja, da navedeno ni v skladu z namenom dostopa do informacij javnega značaja, saj ZDIJZ ni orodje za kontrolo dela organa, oz. za »prisilo« organa, da začne inšpekcijski postopek v posameznih zadevah. Povedano drugače, tudi če so vse prijave prosilca, ko poziva k ukrepanju glede neustreznih proizvodov na trgu, utemeljene, pravica dostopa do informacij javnega značaja ni orodje, s katerim bi prosilec organ lahko prisilil k ukrepanju oz. k uvedbi nadzora, kot ga zahteva prosilec. Pravica dostopa do informacij javnega značaja se namreč nanaša le na že ustvarjene dokumente, ne pa na pojasnila, razlage in aktivno ukrepanje, ki ga organ (še) ni izvedel in posledično ne obstaja. Ker zahteve prosilca za dostop do informacij javnega značaja niso v skladu z namenom po ZDIJZ, IP ugotavlja, da gre za zlorabo pravice.

Dalje IP ugotavlja, da ne glede na to, da število zahtev po ZDIJZ sicer ni omejeno, v obravnavanem primeru število in obsežnost vlog, iz katerih izhajajo med drugim tudi zahteve za dostop do informacij javnega značaja, prekomerno obremenjujejo organ. Kot izhaja iz posredovane dokumentacije, je prosilec organu poslal veliko število sporočil, med katerimi je večina precej obsežnih, s priloženimi analizami, dopolnjena z novimi proizvodi ali dodatnimi nepravilnostmi. Poleg analiz z nepravilnostmi v sporočilih, je prosilec zastavljal vprašanja in v besedilu podajal tudi zahteve za dostop do informacij javnega značaja. V posameznih sporočilih se tako prepletajo različni zahtevki, tudi zahteve po ZDIJZ. Razumsko torej ni mogoče pričakovati, da bo organ uspel v zakonskem roku odločiti o tolikšnem številu obsežnih zahtev z različno vsebino. Takšnega pričakovanja zato tudi ni mogel imeti prosilec in ga po presoji IP tudi ni imel. Kljub temu pa to še ne pomeni, da organ ne dela oz., da je njegovo delo neučinkovito in nestrokovno, prav to pa hoče po mnenju organa, čemur pritrjuje tudi IP, prosilec preko zahtev za dostop do informacij javnega značaja po ZDIJZ, dokazati. IP v zvezi z navedenim ponovno opozarja, da tako v konkretnem primeru ne gre za pošteno uporabo pravice prosilca po ZDIJZ, zaradi česar šteje, da je prosilec zlorabil pravico dostopa in da je potrebno njegove zahteve iz tega razloga zavrniti, kot to določa peti odstavek 5. člena ZDIJZ. Po oceni IP tudi ni dvoma, da takšen način vlaganja zahtev s strani prosilca organu nedvomno otežuje oz. onemogoča tudi ravnanje v skladu z načelom ekonomičnosti postopka (14. člen ZUP). Da je število vlog prosilca prekomerno, izkazuje tudi zgoraj navedena statistika, povzeta iz obrazložitve izpodbijane odločbe. Slednje izhaja tudi iz pregleda dokumentarnega gradiva IP, saj je IP v letu 2023 od prosilca prejel preko 300 vlog, v letu 2024 pa preko 400 vlog, med temi številne zgolj v vednost (te je prosilec poslal tudi na elektronske naslove številnih drugih organov in funkcionarjev).

Ob navedenem pa IP ponovno izpostavlja dejstvo nepreglednih in obsežnih vlog prosilca, saj ta s posamezno vlogo hkrati podaja svoje nestrinjanje z delom organa, izpostavlja svoje ugotovitve, se pritožuje zoper posamezne odločitve organa ter vlaga oz. ponavlja svoje prijave. Vlogam pripenja tudi predhodne vloge in obsežno slikovno in drugo gradivo. IP tako ugotavlja, da so vloge prosilca nepregledne in tudi izjemno obsežne. IP pa v zvezi s svojo odločitvijo izpostavlja še dejstvo, da se ravnanje prosilca ponavlja, čeprav sta tako organ, kot tudi IP v svojih predhodnih odločbah prepoznala takšno ravnanje prosilca kot zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja.

IP se strinja z organom, da je namen prosilca povsem drug, kot ga zasleduje ZDIJZ, in sicer je njegov namen ta, da dokaže nesposobnost oz. nestrokovnost organa, kar organu v svojih vlogah neprestano tudi očita ter hoče preko postopkov po ZDIJZ doseči, da se organ opredeli do njegovih prijav in analiz, oz. da uvede inšpekcijske postopke. Določbe ZDIJZ pa temu niso namenjene, zato IP ugotavlja, da pri zahtevah prosilca za posredovanje informacij javnega značaja, ne gre za pošteno uporabo pravic dostopa do informacij javnega značaja. Nedvomno ima vsakdo pravico zahtevati dostop do informacij javnega značaja, vendar ne na način, kot je opisan v konkretnem primeru, torej da hoče preko dostopa po ZDIJZ doseči, da organ njegove prijave in opozorila na nepravilnosti vsebinsko obravnava in da preko zahtevanih informacij javnega značaja dokazuje neučinkovito delo organa. IP ob tem poudarja, da pravica dostopa do informacij javnega značaja ni priznana izključno v interesu prosilca, temveč tudi v interesu družbe, ki je v tem, da se v čim večji meri omogoči izvrševanje demokratične funkcije in funkcije nadzora obravnavane pravice, vendar nikakor ne na način, ki prekomerno ovira celotno delo organa ter uradne osebe in organ žali in s tem posega v njihovo dostojanstvo.[5]

IP po preučitvi celotne zadeve zaključuje, da je v obravnavanem primeru mogoče ugotoviti, da je prosilec v primeru vložitve obravnavanih zahtev prekoračil pravne meje pravice dostopa do informacij javnega značaja ter da je ravnal v nasprotju z namenom pravice dostopa do informacij javnega značaja, s čimer je podana zloraba pravice po petem odstavku 5. člena ZDIJZ. Ob tem IP ponovno dodaja, da četudi bi bile prijave prosilca utemeljene, ZDIJZ nikakor ni orodje, s katerim bi prosilec organ prisilil, da obravnava njegove prijave.

Na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag IP zaključuje, da pritožba prosilca ni utemeljena, zato jo je zavrnil na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila :

Jasna Duralija, univ. dipl. prav

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav.

namestnica pooblaščenke

[1] Glej npr. odločbe IP št. 090-21/2015/, št. 090-157/2015, št. 090-254/2015, št. 090-19/2016, št. 090-211/2016, št. 090-55/2017, št. 090-215/2018, št. 090-146/2019/3, št. 090-239/2019/6.

[2] Glej npr. odločbe IP št. 090-336/2021/2, št. 090-75/2022/3, št. 090-213/2022/2, št. 090-269/2022/2, 090-2/2023/2, 090-127/2023/2, št. 090-242/2023/2, št. 090-330/2023, št. 090-375/2023/2, št. 090-25/2024/2, 090-26/2024/2, 090-27/2024/2, 090-103/2024, št. 090-440/2024, št. 090-441/2024, št. 090-73/2025, št. 090-182/2025,….

[3] Navedeni kriteriji izhajajo iz sodne prakse, ki je našteta že v odločbah IP, ki so bile v pritožbenih postopkih izdane prosilcu v istovrstnih zadevah; glej npr. odločbe IP št. 090-336/2021/2, št. 090-75/2022/3, št. 090-213/2022/2, št. 090-269/2022/2, št. 090-275/2022 idr..

[4] Pojem informacije javnega značaja je opredeljen v 4. členu ZDIJZ.

[5] Vrhovno sodišče Republike Slovenije je v sodbi št. U 12/2008, z dne 30. 6. 2009, navedlo, da je žalitev organa ali uradne osebe treba pojmovati kot poseg v dostojanstvo organa (v njegov ugled, zunanjo ali objektivno čast, dobro ime v javnosti). Ob tem pa IP izpostavlja tudi upravno sodno prakso, npr. sodbo II U 214/2016 (tč. 21 obrazložitve), iz katere izhaja, citirano: »Na obstoj zlorabe pravice se sklepa na podlagi ravnanj prosilca, med katera sodi po presoji sodišča tudi šikaniranje, ki ga določba petega odstavka 5. člena ZDIJZ posebej omenja. Šikanozne so namreč tiste zahteve, s katerimi želi prosilec organu na različne načine škodovati, npr. z žalitvami, z vlaganjem velikega števila zahtev in z zahtevami za dostop do velikega obsega informacij ipd. Tovrstna ravnanja prosilca, ki organ prekomerno ovirajo pri delu, so v nasprotju z namenom, za katerega je prosilcu priznana pravica dostopa do informacij javnega značaja. Zato vsaka zahteva, ki je očitno šikanozna, že v osnovi pomeni tudi očitno zlorabo pravice, ki jo je treba presojati tako, kot izhaja to iz sodne prakse.«.