prosilec - Tržni inšpektorat RS

POVZETEK:

ODLOČBA:

Številka: 090-438/2025/7

Datum: 9. 2. 2026

Informacijski pooblaščenec po svetovalki informacijske pooblaščenke mag. Vanji Zrimšek, po pooblastilu št. 100-4/2013/111 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi (v nadaljevanju prosilka), z dne 10. 9. 2025, zoper odločbo Tržnega inšpektorata Republike Slovenije, Dunajska cesta 160, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-6/2025-49 z dne 25. 8. 2025, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilke z dne 10. 9. 2025 zoper odločbo Tržnega inšpektorata Republike Slovenije, št. 090-6/2025-49 z dne 25. 8. 2025, se zavrne.

2. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v:

(1) Prosilka je dne 16. 1. 2024 na organ naslovila zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, ki jo je telefonsko kasneje še 23. 1. 2025 in 28. 1. 2025 specificirala, s katero je zahtevala zapisnike o inšpekcijskih nadzorih v zvezi s presojo nepoštenih določb splošnih pogojev poslovanja telekomunikacijskih operaterjev izdane zoper družbe Telekom Slovenije, d. d., Telemach Slovenija, širokopasovne komunikacije, d. o. o. in T - 2, družba za ustvarjanje, razvoj in trženje elektronskih komunikacij in opreme d. o. o. v obdobju 1. 1. 2019 in 14. 1. 2025 ter interni akt, ki je bil izdan na podlagi petega odstavka 46. člena Uredbe o upravnem poslovanju. Organ je v postopku povabil k udeležbi vse tri operaterje, ki so svojo udeležbo priglasili in v vlogah zatrjevali izjemo poslovne skrivnosti in varstva osebnih podatkov. Z odločbo št. 090-6/2025-39 z dne 28. 3. 2025 je organ s I. točko izreka v celoti omogočil dostop do določenih zapisnikov, z II. točko je zaradi varstva osebnih podatkov in poslovne skrivnosti dostop delno zavrnil in z izrekom natančno odločil, katere dele zapisnikov in iz katerega razloga je zavrnil, s III. točko je v celoti zavrnil dostop do 7 zapisnikov (št. 0610-7891/2023-3 z dne 20. 2. 2024, št. 0610-7891/2023-7 z dne 21. 3. 2024, št. 0610-7891/2023-17 z dne 1. 8. 2024, št. 0610-4693/2023-1 z dne 27. 6. 2023, št. 0610-4693/2023-4 z dne 21. 10. 2024, št. 0610-4636/2023-1 z dne 22. 6. 2023, št. 0610-4636/2023-5 z dne 21. 10. 2024 zaradi izjeme iz 7. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ter s IV. točko izreka odločil, da se dostop do internega akta, ki je bil izdan na podlagi petega odstavka 46. člena Uredbe o upravnem poslovanju, zavrne zaradi neobstoja zahtevane informacije v materializirani obliki.  

(2) Prosilka je zoper navedeno odločitev organa vložila pritožbo, s katero je izpodbijala III. točko izreka odločbe organa. O pritožbi je odločil IP z odločbo št. 090-179/2025/11 z dne 18. 7. 2025, s katero je odločba organa št. 090-6/2025-39 z dne 28. 3. 2025 v III. točki izreka odpravil ter zadevo v tem delu vrnil organu v ponovno odločanje.

(3) V ponovljenem postopku je organ odločil z odločbo št. 090-6/2025-49 z dne 25. 8. 2025, s katero je:

- v točki 1/I. iz razloga varstva podatkov, ki so bili pridobljeni ali sestavljeni zaradi upravnega postopka in bi njihovo razkritje škodovalo njihovi izvedbi v celoti zavrnil dostop do naslednjih dokumentov:

-               zapisnik št. 0610-7891/2023-3 z dne 20. 2. 2024

-               zapisnik št. 0610-7891/2023-7 z dne 21. 3. 2024

-               zapisnik št. 0610-7891/2023-17 z dne 1. 8. 2024

-               zapisnik št. 0610-4636/2023-1 z dne 22. 6. 2023

-               zapisnik št. 0610-4636/2023-5 z dne 21. 10. 2024,

- v točki 1/II. iz razloga varstva osebnih podatkov in poslovne skrivnosti dostop delno zavrnil in odločil, da se prosilki po pravnomočnosti te odločbe posreduje zapisnik št. 0610-4693/2023-4 z dne 21. 10. 2024:

- z anonimiziranimi osebnimi podatki, iz katerega se izbriše osebni podatek fizične osebe (ID številka stranke, številka priključka, naslov priključka), str. 4

- z anonimiziranimi poslovnimi skrivnostmi:

zapisnik št. 0610-4693/2023-4 z dne 21. 10. 2024, iz katerega se izbrišejo: pojasnila, str. 3, str. 8, serijska številka, str. 3, str. 4, št. računa, str. 3, str. 4, str. 8, str. 9. strošek opominjanja, str. 8.

- v točki 1/III. dostop v celoti ugodil in odločil, da se prosilki po pravnomočnosti te odločbe posreduje zapisnik št. 0610-4693/2023-1 z dne 27. 6. 2023.

Organ je še odločil, da posebni stroški v postopku niso nastali.

(4) V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ navedel, da je v ponovljenem postopku ponovno opravil vpogled v informacijski sistem IS TIRS in ugotovil, da omenjene zapisnike vodi v treh ločenih zadevah proti trem različnim zavezancem, vendar v vseh postopkih opravlja inšpekcijski nadzor v zvezi s presojo nepoštenih določb splošnih pogojev telekomunikacijskih operaterjev. Nadalje je ugotovil, da se je inšpekcijski postopek, ki se vodi pod zadevo št. 0610-4693/2023, v vmesnem času že zaključil in da inšpekcijska postopka, vodena pod zadevama št. 0610-7891/2023 in 0610-4636/2023, še potekata. V zvezi z zadevo št. 0610-4693/2023 je organ dodatno pojasnil, da je bila v vmesnem času, in sicer 21. 5. 2025, torej po izdaji odločbe 090-6/2025-39, izdana prekrškovna odločba in z njeno pravnomočnostjo tudi zaključen upravni postopek. V nadaljevanju se je organ opredelil do izjeme po 7. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi upravnega postopka, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Organ je navedel, da je prvi pogoj nedvomno izpolnjen, saj gre za podatke, ki so bili pridobljeni v okviru upravnega postopka, vodenega pred organom s področja njegove pristojnosti, in da postopki še tečejo. Glede izpolnjenosti drugega pogoja, da bi ob razkritju nastala škoda za postopek, pa je organ pojasnil, da omenjene zapisnike vodi v treh ločenih zadevah proti trem različnim zavezancem, vendar v vseh postopkih opravlja inšpekcijski nadzor v zvezi s presojo nepoštenih določb splošnih pogojev telekomunikacijskih operaterjev. Dve zadevi (0610-7891/2023 in 0610-4636/2023) sta v času izdaje te odločbe še vedno v isti fazi postopka tj. v ugotovitveni fazi, kar izhaja tudi iz popisa zadev. Zato se je v nadaljevanju glede izjeme zaradi varstva upravnega postopka glede vseh zapisnikov, do katerih je zavrnil dostop, opredelil z enotno obrazložitvijo. Zapisniki, ki so predmet tega postopka, so del inšpekcijskega postopka, ki so še v ugotovitveni fazi, inšpektor namreč še pridobiva podatke, potrebne za odločitev in posledično izdajo upravnega akta. V vseh obravnavanih postopkih dejansko stanje še ni dokončno ugotovljeno, zato je treba, skladno s prvim odstavkom 8. člena ZUP (načelo materialne resnice), ugotoviti resnično dejansko stanje ter zbrati in oceniti vsa dejstva, ki so bistvena za zakonito in pravilno odločitev. Organ mora pri tem enako vestno ugotavljati tako dejstva, ki govorijo v korist stranke, kot tudi tista, ki ji gredo v breme, in jih utemeljiti z najvišjo stopnjo prepričanja - torej z gotovostjo. Preuranjeno posredovanje zapisnikov javnosti v fazi, ko postopki še niso zaključeni, bi po oceni organa lahko vplivalo na vedenje strank, zlasti na njihove izjave ter način predlaganja ali prilagajanja dokazil. Tak vpliv bi lahko otežil ali celo onemogočil uradni osebi, da z zahtevano stopnjo prepričanja ugotovi resnično dejansko stanje, kar bi bilo v nasprotju z načelom materialne resnice in bi lahko ogrozilo zakonitost upravne odločbe. Namreč, zavezanci, ki sodelujejo v postopkih ali imajo pomembne informacije, bi lahko poskušali skriti ali uničiti ključne dokumente, ki so pomembni za odločanje v inšpekcijskih postopkih. Če bi javnost že med postopkom pridobila dostop do teh informacij, bi to nedvomno negativno vplivalo na potek postopka in otežilo izvedbo določenih nadaljnjih dejanj, primeroma bi se z informacijami lahko seznanile osebe, ki še niso dale izjav, kar bi nedvomno vplivalo tudi na ugotovitev dejanskega stanja in na končno odločitev inšpektorja. (Tržni) inšpektor namreč ne more izdati odločbe na podlagi verjetno izkazanih dejstev, ampak mora ugotoviti resnično dejansko stanje in ga tudi dokazati. Ker ugotovitveni postopek še poteka, kot že večkrat navedeno, bi po mnenju organa prezgodnje posredovanje informacij lahko povzročilo, da bi v javnost prišle nepopolne ali napačne informacije. V skladu z 12. členom ZUP (načelo samostojnosti pri odločanju) mora biti uradna oseba samostojna pri odločanju. Inšpektor torej samostojno vodi postopke, ugotavlja dejstva in odloča, prezgodnje posredovanje zapisnikov pa bi lahko okrnilo potek ugotovitvenega postopka. S posredovanjem zapisnikov iz zadev, kjer upravni postopek še poteka bi povečalo tveganje za različne pritiske zavezanca in širše javnosti na inšpektorja, zlasti glede čimprejšnjega in za zavezanca čim bolj ugodnega zaključka postopka. V skladu s prvim odstavkom 7. člena ZUP (načelo varstva pravic strank in varstva javnih koristi) morajo organi pri svojem postopanju in odločanju omogočiti strankam čim lažje zavarovanje in uveljavljanje njihovih pravic. Hkrati pa morajo skrbeti, da stranke svoje pravice ne uveljavljajo v škodo pravic drugih ter v nasprotju z javno koristjo, določeno z zakonom ali drugim predpisom. Uradna oseba je dolžna ves čas postopka zagotavljati, da stranka ne uveljavlja svojih zahtevkov v škodo javnih koristi. V primerih, ko pride do nasprotja med javno in zasebno koristjo, mora organ vedno odločiti v prid javni koristi. Naloga Tržnega inšpektorata RS je nadzor trga in varstvo potrošnikov, kar pomeni delovanje v javno korist, medtem ko posredovanje zapisnikov prosilcu predstavlja zasebno korist. Posredovanje zapisnikov bi zato močno prevesilo tehtnico na stran zasebne koristi, kar bi predstavljalo kršitev temeljnega načela varstva pravic strank in javnih koristi. Organ je poudaril, da si inšpekcijski postopki v osnovi niso vedno enaki. V omenjenih primerih gre za zahtevne in obsežne upravne postopke, kar dokazuje tudi dejstvo, da postopki v konkretnih primerih trajajo že od leta 2023, ugotovitveni postopki pa so še vedno v ugotovitveni fazi. Tudi razkritje prvega zapisnika, s katerim je bil postopek uveden, prav tako pa vseh naslednjih, bi lahko ogrozilo nadaljnje zbiranje pomembnih informacij, saj bi zavezanci in druge osebe v postopku lahko informacije prikrojili oziroma uničile dokaze, kar bi vplivalo na materialno resnico v postopku. Organ je še dodal, da bi z razkritjem omenjenih zapisnikov kršil tudi 10. člen ZUP (načelo proste presoje dokazov), saj bi lahko pritiski javnosti in nepopolne informacije vplivale na to, katera dejstva šteti za dokazana. Dolžnost uradne osebe je, da v svojo presojo vključi vse upoštevane dokaze in vestno ter skrbno izvede njihovo analizo^[1]. Ob tem je ključno, da se uradni osebi zagotovijo pogoji za neodvisno in nepristransko odločanje, zato bi vsako predčasno razkritje informacij lahko ogrozilo integriteto postopka in posledično vplivalo na zakonitost končnega upravnega akta. Zaradi zgoraj navedenih dejstev bi bila izdana odločba lahko nezakonita in izpodbijana pred drugostopenjskim organom, kar bi dodatno povzročilo še nepotrebne zamude in stroške, tako za prvostopenjski kot drugostopenjski organ in tudi za zavezance ter s tem kršitev 14. člena ZUP (načelo ekonomičnosti postopka). Iz vsega predhodno navedenega izhaja, da v inšpekcijskih postopkih še niso bila izvedena vsa procesna dejanja, prav tako tudi še ni bilo v celoti ugotovljeno dejansko stanje. Dokler postopek teče, se ugotovitveni postopek lahko še dopolni, pridobijo se lahko morebitna nova dejstva in dokazi, ipd. Poleg tega z ugotovitvami nadzorov še niso bili seznanjeni niti zavezanci, saj inšpekcijske odločbe še sploh niso bile izdane, posledično pa zavezanci še niso imeli možnosti izjasniti se o ugotovitvah.^[2] Organ je ocenil, da za razkritje ni podan niti javni interes ter pri tem dodal, da je delež zavrnjenih vlog po ZDIJZ nizek, kar kaže na odprt in transparenten odnos do dostopa do informacij. Vendar pa je njegova dolžnost do varovanja postopkov v teku, s čimer zagotavlja, da se ne ogrozi zakonitost in učinkovitost upravnih postopkov. Vsak primer zato skrbno pretehta, da uravnoteži pravico prosilcev do informacij z zaščito interesa organov in drugih udeležencev postopka. Organ se je nadalje skliceval tudi na izjemi poslovne skrivnosti po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ter varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in povzel stališče stranskega udeleženca T-2 d.o.o., in sicer zaradi delnega dostopa do zapisnika št. 0610-4693/2025-4 in dostopa do zapisnika št. 0610-4693/2025-1, v točki 1.I. in 1.II. izreka izpodbijane odločbe. Ker se prosilec zoper navedeni del ni pritožil, IP tega dela obrazložitve ni posebej povzemal, ker v obravnavnem primeru ni relevanten. 

(5) Prosilec je dne 15. 9. 2025 pri organu vložil pritožbo z dne 10. 9. 2025 zoper 1.I točko izreka izpodbijane odločbe in predlagal, da IP ta del razveljavi ter odloči, da se prosilcu razkrijejo dokumenti v celoti oziroma podredno, da redigirane nerazkrite dokumente, v katerih nezakrita (neredigirana) ostanejo vsaj pravna naziranja in stališča TIRS glede (ne)poštenosti javno dostopnih in javno objavljenih splošnih pogojev telekomunikacijskih operaterjev T-2 d.o.o., Telemach Slovenije d.o.o. in Telekom Slovenije d.d. Prosilec je povzel odločitev organa in navedel, da je obrazložitev pavšalna, neprepričljiva in da organ ni navedel konkretnih okoliščin zaradi katerih bi razkritje točno določenih nerazkritih dokumentov lahko vplivalo na izvedbo inšpekcijskega postopka, na vedenje strank. Meni, da če so z nerazkritimi dokumenti seznanjene stranke, razkritje teh dokumentov javnosti že pojmovno ne more imeti nikakršnega vpliva na njihovo vedenje (saj če bi svoje vedenje želele prilagoditi vsebini nerazkritega dokumenta, bi to lahko storile že zato, ker jim je dokumente razkril organ v okviru inšpekcijskega postopka). Prosilec je še dodal, da organ ni pojasnil, kako bi stranke (subjekti nadzora) svoje izjave lahko prilagodile, in da je organ pri tem tudi povsem zanemaril dolžnost strank, da v upravnih (inšpekcijskih) postopkih govorijo resnico in pošteno uporabljajo svoje pravice (11. člen ZUP v zvezi z drugim odstavkom 3. člena ZIN). Po mnenju prosilca razkritje zapisnikov javnosti že pojmovno ne more spremeniti vsebine izjav ali vedenja strank (subjektov nadzora), saj mora biti izjava strank (subjektov nadzora) vedno in v vsakem primeru (ne glede na to, s čim je stranka seznanjena) takšna, da je resnična in da odraža pravo dejansko stanje. Prosilec se nadalje ne strinja, da bi z razkritjem zapisnikov v javnost lahko prišle nepopolne in napačne informacije ter da organ ni pojasnil, kako bi razkritje dokumentov vplivalo na neodvisnost dela zaposlenih, saj jih k temu zavezuje 12. člen ZUP. Prosilec vztraja, da zahteva razkritje dokumentov, ki so starejši od enega leta in da če organ v enem letu ni zbral izjav in dokumentov, se njegovo sklicevanje na tovrstne argumente zdi še manj verodostojno, zato takšno ravnanje organa šteje kot očitno, da ne obstaja nevarnost, da bi bili dokazi uničeni ali prirejeni, če zbiranje dokazov traja že več kot eno leto, zbiranje izjav in dokumentacije pa torej nikakor ne bo nič bolj oteženo, če organ po enem letu od izdelave nerazkritih dokumentov te dokumente prosilcu razkrije. Po mnenju prosilca bi moral organ javnosti v čim večji možni meri omogočiti nadzor nad svojim delom ter na ta način dati drugim strankam v postopkih pred organom učinkovito zaščito njihovih ustavno varovanih pravic (npr. pravice do enakega varstva iz 22. člena Ustave RS, katere kršitev je mogoče zatrjevati samo, če se prosilec seznani z delom organa v drugih zadevah in dokaže, da je organ prosilca obravnaval drugače, kot pa obravnava druge subjekte nadzora). Prosilec meni, da mu organ s svojim ravnanjem preprečuje uveljavljanje procesnih in materialnih pravic v njegovih postopkih pred organom.

(6) Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, dne 22. 9. 2025, kot pravočasno, dopustno in dovoljeno, odstopil IP v pristojno reševanje. Ker organ s pritožbo ni seznanil tudi stranskih udeleženk in jim dal roka za odgovor, jim jo je poslal IP. Družba Telekom Slovenije, d. d. je dne 12. 11. 2025 odgovorila, da vztraja pri svojem stališču, ki ga je podala že pred organom, in sicer da trije zapisniki, ki jo zadevajo (št. 0610-7891/2023-3 z dne 20. 2. 2024, št. 0610-7891/2023-7 z dne 21. 3. 2024 in št. 0610-7891/2023-17 z dne 1. 8. 2024), vsebujejo določene podatke, ki jih šteje za poslovno skrivnost.

Pritožba ni utemeljena.

(7) IP kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, izpodbijano odločbo organa preizkusi v delu, v katerem jo prosilec izpodbija, in v mejah pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali v postopku na prvi stopnji ni prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

(8) V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ podvržen določbam ZDIJZ in da zahtevane informacije sodijo v delovno področje organa. Sporno pa je vprašanje, ali je glede zahtevanih zapisnikov, podana izjema varstva upravnega postopka, na katero se je skliceval organ. IP ob tem ugotavlja, da je prosilec vložil pritožbo zoper 1. I točko izreka izpodbijane odločbe, kar pomeni, da je odločitev organa v točki 1. II in 1. III postala dokončna in pravnomočna.

Glede izjeme varstva upravnega postopka

(9) Izjema varstva upravnega postopka je namenjena varstvu nadaljnje izvedbe upravnega postopka, pri čemer lahko škodo, ki bi nastala z razkritjem dokumentov, v skladu s prakso IP in sodno prakso[3], oceni zgolj organ, ki ta postopek vodi. Na njem je torej dokazno breme, da kot verjetno izkaže ogroženost nadaljnje izvedbe postopka, ob dejstvu, da je ta še v teku. IP ugotavlja, da je organ v ponovljenem postopku izvedel škodni test ter utemeljeno pojasnil, da gre za dva inšpekcijska postopka (0610-7891/2023 in 0610-4636/2023), ki sta v času presoje v isti fazi postopka tj. v ugotovitveni fazi, kar izhaja tudi iz popisa zadev, kar pomeni, de je prvi pogoj zatrjevane izjeme izpolnjen.

(10) IP je na podlagi vpogleda v zahtevane zapisnike: št. 0610-7891/2023-3 z dne 20. 2. 2024, št. 0610-7891/2023-7 z dne 21. 3. 2024, št. 0610-7891/2023-17 z dne 1. 8. 2024, št. 0610-4636/2023-1 z dne 22. 6. 2023 ter št. 0610-4636/2023-5 z dne 21. 10. 2024, ocenil, da je organ izkazal tudi škodo, ki bi nastala pri izvedbi inšpekcijskega postopka, če bi bili navedeni zapisniki posredovani javnosti še pred zaključkom inšpekcijskega postopka. Organ je namreč povsem utemeljeno in obrazloženo navedel, da bi lahko prezgodnje razkritje do sedaj pridobljenih podatkov ogrozilo izvedbo inšpekcijskega postopka, saj dejansko stanje še ni dokončno ugotovljeno in bi posredovani podatki lahko bili pomanjkljivi ali napačni. Da je pridobivanje dokazov in ugotavljanje dejanskega stanja še v teku, izhaja tudi iz popisa zadeve, saj v konkretni zadevi akt, s katerim bi se postopek zaključil, še ni bil izdan. Pri tem se IP v postopku po ZDIJZ ne more spuščati v samo dinamiko vodenja inšpekcijskega postopka, zato tudi ne more upoštevati argumenta prosilca, »da če organ v enem letu ni zbral dokazov in izjav, njegovo zavračanje dostopa ne more biti verodostojno«. To je stvar inšpektorja, ki vodi postopek, ne pa IP ali prosilca. Razkritje do sedaj zbranih dokumentov in informacij, ki izhajajo iz zapisnikov, v fazi, ko ugotovitveni postopek še poteka, bi lahko tudi po mnenju IP ogrozilo nadaljnje zbiranje, izvedbo in obstoj dokazov. Po oceni IP je povsem mogoče, da bi zavezanci ali druge osebe, ki bi v teh postopkih lahko nudile koristne informacije, lahko prikrile ali uničile določene dokumente, pomembne za odločanje v predmetnih inšpekcijskih postopkih, saj kot je organ utemeljeno pojasnil, gre za zahtevne in obsežne postopke, ki trajajo dalj časa, pri čemer so izraziti tudi različni interesi konkurentov zavezancev, ki so v postopku pred organom, kar je ne nazadnje razvidno iz konkretnega postopka, v katerega so kot stranke in stranski udeleženci vključeni skoraj vsi operaterji v Sloveniji. Seznanjanje javnosti z informacijami iz posamezne faze inšpekcijskega postopka, dokler ta še teče, bi nedvomno negativno vplivalo na tek samega postopka (ogrožena bi lahko bila izvedba posameznih procesnih dejanj ipd.), posledično pa bi to vplivalo na ugotovitev dejanskega stanja in na odločitev inšpektorja. Povsem razumljivo je, da organ zaradi varstva inšpekcijskega postopka ne more navajati npr. konkretnih prič, ki bi morebiti morale biti zaslišane, ali konkretnih dokazov, ki jih bo še izvajal, zato je neutemeljen očitek prosilca, da organ ni navedel konkretnih okoliščin oziroma procesnih dejanj, saj bi organ s tako konkretnimi navedbami neupravičeno posegel v sam inšpekcijski postopek. Se pa IP strinja s prosilcem, da kot pravno relevantna škoda ni utemeljeno sklicevanje organa na možnost različnega pritiska zavezanca in širše javnosti na inšpektorja glede zaključka postopka in s tem povezano neodvisnost in nepristranskost odločanja, ki bi bila lahko ogrožena. Pritisk javnosti na inšpektorja ni pravno priznana škoda za postopek in se nanjo organ ne more sklicevati, saj inšpektor v skladu z načelom samostojnosti samostojno opravlja dejanja v postopku in v tem okviru ugotavlja dejstva in okoliščine.

(11) IP poudarja, da je namen izjeme po 7. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ v zagotovitvi nemotene izvedbe upravnega postopka. Na podlagi vsega navedenega je IP zaključil, da je tudi drugi pogoj izpolnjen in da je s tem izjema po 7. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ v predmetni zadevi podana.

Glede delnega dostopa

(12) IP je nadalje preizkusil, ali je mogoč delni dostop do zahtevanih zapisnikov, kot ga določa 7. člen ZDIJZ, in ugotovil, da izvedba delnega dostopa ni mogoča, niti ne bi bila smiselna, če bi se posredovali zgolj deli zapisnikov, v katerih je organ povzel zakonske določbe. V konkretnem primeru torej delnega dostopa ni mogoče izvesti na način, da bi se iz zahtevane dokumentacije izločili zgolj varovani podatki, saj bi zahtevani dokumenti ob uporabi instituta delnega dostopa popolnoma izgubili svojo vrednost in smiselnost. Tako dostopen dokument bi predstavljal zgolj »vzorec« dokumenta, ki bi bil brez posebne vrednosti za prosilca oziroma javnost.

Sklepno

(13) IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag ugotovil, da je pritožba prosilke neutemeljena, zato jo je treba na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrniti, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(14) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe. Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopusten upravni spor, ki se lahko sproži s tožbo pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, v roku 30 dni od dneva prejema te odločbe. Tožba se lahko vloži pisno po pošti, po elektronski poti ali osebno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva po vročitvi te odločbe, do izteka roka za vložitev tožbe (281.a člen ZUP). Odpoved pravici do sodnega varstva stranka poda pri organu s pisno izjavo ali ustno izjavo na zapisnik. Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva tudi glede posamezne točke izreka oziroma vsebinsko ločljivih delov izreka. Odpovedi pravici do sodnega varstva ni mogoče preklicati.

Postopek vodila:

Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.

samostojna svetovalka pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.

svetovalka pooblaščenca

^[1] Kerševan E. in Kovač P. idr., Komentar Zakona o splošnem upravnem postopku, 2024, str. 147

^[2] Podobno tudi odločba IP št. 090-314/2022 z dne 20. 12. 2022.

[3] Sodbe Upravnega sodišča RS: IU 470/2021-33 z dne 28. 4. 2025, IU 199/2021-18 z dne 26. 1. 2024, IU 1735/2018-43 z dne 18. 12. 2019