prosilec - Tržni inšpektorat RS

POVZETEK:

IP je v pritožbenem postopku odločal o pritožbi prosilca zoper sklep o denarni kazni, ki ga je izdal organ v postopku dostopa do informacij javnega značaja. Pritožbo prosilca je zavrnil, ker je ugotovil, da je organ upravičeno izrekel denarno kazen po tretjem odstavku 111. členu ZUP, glede na vse okoliščine primera pa je upravičeno določil tudi višino kazni.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-420/2025/2

Datum: 28. 11. 2025

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke, mag. Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/05,  s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena ter 259. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 4. 9. 2025, zoper sklep št. 090-33/2025-23 z dne 11. 8. 2025 (v nadaljevanju izpodbijani sklep), Tržnega inšpektorata Republike Slovenije, Dunajska cesta 160, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožba prosilca z dne 4. 9. 2025 zoper sklep Tržnega inšpektorata Republike Slovenije št. 090-33/2025-23 z dne 11. 8. 2025 se zavrne.

2.     Posebni stroški v postopku reševanja te pritožbe niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v:

(1) Informacijski pooblaščenec je dne 9. 9. 2025 s strani organa prejel v reševanje pritožbo prosilca z dne 4. 9. 2025, vloženo zoper sklep organa št. 090-33/2025-23 z dne 11. 8. 2025, ki ga je ta izdal v postopku dostopa do informacij javnega značaja.

(2) Z navedenim sklepom je organ, na podlagi prvega odstavka 112. člena ZUP, prosilcu zaradi žalitve organa v elektronskem sporočilu z dne 21. 7. 2025 (14:44) Nehajmo se sprenevedati !!!, izrekel denarno kazen v višini 400 evrov. V obrazložitvi sklepa je organ pojasnil, da prosilec nanj naslavlja več funkcionalno povezanih zahtev za dostop do informacij javnega značaja in ga sistematično zasipava s svojimi pisanji, vlogami, prijavami in zahtevami, ki se večinoma nanašajo na istovrstne dokumente. Na organ dnevno naslavlja elektronska sporočila, svoje ugotovitve, analize z vključenimi usmeritvami, kaj in kako mora organ delati in kateremu področju se mora organ posvečati. Vloge dopolnjuje z novimi zahtevami. Organ vloge glede dostopa do informacij javnega značaja v celoti obravnava, v obravnavani zadevi pa je organ obravnaval smiselno povezane vloge, ki jih je prosilec nanj naslovil v obdobju od 15. 7. 2025 do 7. 8. 2025. Prosilec je v elektronskem sporočilu z dne 21. 7. 2025 ob 14:44, ki ga je organ povzel v izpodbijanem sklepu, po mnenju organa podal navedbe z namenom (javnega) zaničevanja in poniževanja organa z izjemno sarkastičnim in negativnim podajanjem mnenja in z namenom izpostavljanja vlagateljevega žaljivega odnosa do organa, ki presega mejo sprejemljive objektivne kritike in kaže na izrazito negativno vrednostno sodbo o organu, kar pomeni več kot dovoljen pritisk na delo organa, oziroma ustavno zagotovljeno pravico do svobode izražanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obveščanja in izražanja. Zapis je usmerjen izjemno osebno, žaljivo, negativno kritično in zaničevalno do vodstva organa in organa na splošno. Gre za besedilo, ki je subjektivno in objektivno močno žaljivo v kateremkoli kontekstu. Prosilec ima pravico do kritike dela in opozarjanja na napake ter podati nestrinjanje glede dela in odločitev, vendar je kritiko dolžan podati na korekten, umirjen in spoštljiv način ter se vzdržati neprimerne in žaljive komunikacije z zaničevalno konotacijo. Zapis kaže na osebne zamere do organa s strani prosilca, ki izpostavlja svoje delo kot edino pravilno in učinkovito, svoje vloge pa naslavlja na več naslovov, tudi na druge državne organe in politične funkcionarje, ki niso udeleženci postopka. Organ meni, da vlagatelj izkorišča pridobljeno znanje (gre za nekdanjega zaposlenega pri organu) in izraža svoje odklonilno stališče do nekdanje vodje organa in njenih sodelavcev ter svojo prizadetost izkazuje tudi do novega vodstva. Organ je ob upoštevanju načela sorazmernosti v povezavi s presojo finančnega stanja vlagatelja, predhodnimi upravnimi postopki in predvsem okoliščine, da gre za večkratno usmerjeno žaljenje oziroma uničevanje ugleda organa, zunanje in objektivne časti, osebnega imena in spodkopavanje avtoritete organa, tako v javnosti kot v razmerju do zaposlenih pri organu, težo žaljivih in neprimernih navedb in dejstvo, da prosilec sporočila naslavlja na več elektronskih naslovov, odločil, da je obseg denarne kazni primeren.

(3) Zoper izpodbijani sklep je prosilec 4. 9. 2025 na 75 straneh vložil pritožbo, ki je bila hkrati tudi dopolnitev pritožbe zoper zavrnilno odločbo in dodatna analiza ugotovljenih dejstev glede kupljenih izdelkov, s katerimi je dodatno dokazoval, da izdelki niso skladni z zakonodajo. Navedel je, da je izrek glede vzroka za izrek denarne kazni nedoločen, copy-paste in ni pojasnjen in utemeljen. Izrek ni zadostno utemeljil sklepa, obrazložitev pa je splošna in pavšalna. Sprašuje se, ali je sankcijo izrekla pooblaščena oseba, pri čemer pojasnjuje, da izdajateljica sklepov nima ustreznih strokovnih kompetenc s področja nadzora neživilskih proizvodov, na kar se nanašajo postopki, v katerih je bila kazen izrečena. V neutemeljenost izrečene denarne kazni prosilec pojasnjuje utemeljenost svojih preko sto elektronskih sporočil, s katerimi je izražal nezadovoljstvo in zgroženost nad neurejenostjo trga zaradi neustreznega nadzora. Prosilec je podrobneje pojasnil, kaj je predmet njegovih analiz o neurejenosti trga z neživilskimi proizvodi in dodal analize in članke, v katerih po njegovem mnenju »mrgoli dokazov o nekompetentnosti vodstva te »Inšpekcije za skladnost prizvodov na trgu«, z uporabo izrazov iz SSKJ pa je organu očital, da ni šlo za ironijo, posmehovanje, zlobnost oz. sarkazem ali cinizem. Meni, da si organ škoduje sam z vso ignoranco do opozoril na neurejenotjo trga, njegov namen pa je zaščita kupcev. Predlaga, da se napadeni sklep v celoti odpravi.

(4) Organ je po prejemu pritožbe ugotovil, da je ta podana v zakonitem roku, s strani upravičene osebe in da organ po preizkusu pritožbe svoje odločitve ne bo spremenil, zato jo je odstopil IP z dopisom z dne 9. 9. 2025.

Pritožba ni utemeljena.

(5) Kot organ druge stopnje je IP, skladno z 247. členom  in prvim odstavkom 259. člena ZUP, izpodbijani sklep organa preizkusil v delu, v katerem ga je prosilec izpodbijal, in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. 

(6) V obravnavani zadevi je sporno, ali je uradna oseba organa po uradni dolžnosti pravilno in zakonito izdala izpodbijani sklep na podlagi prvega odstavka 112. člena ZUP, s katerim je prosilcu zaradi žaljivih navedb v njegovi vlogi z dne 21. 7. 2025 (14:44), s katerimi naj bi prosilec žalil organ, naložila v plačilo denarno kazen v višini 400 EUR.

(7) IP ugotavlja, da je organ z izpodbijanim sklepom prosilcu izrekel denarno kazen po tretjem odstavku 111. člena ZUP. Gre za ukrep, ki ga lahko izreče uradna oseba, ki vodi konkreten postopek, v okviru katerega je po oceni uradne osebe prišlo do razžalitve uradne osebe ali organa. V obravnavanem primeru je organ odločitev o izreku denarne kazni izrekel v okviru vodenja postopka dostopa do informacij javnega značaja, zato je za odločanje o pritožbi zoper sklep o denarni kazni pristojen IP^[1]. IP ob tem ugotavlja, da je organ v izpodbijanem sklepu v pouku o pravnem sredstvu zmotno navedel, da o pritožbi odloča ministrstvo za gospodarstvo, vendar slednje na postopek ni vplivalo, saj je prosilec pritožbo podal skladno s poukom, organ pa jo je pravilno odstopil v reševanje IP, posledično napačen pravni pouk za prosilca ni imel posledic.

(8) Na podlagi prvega odstavka 109. člena ZUP mora uradna oseba, ki vodi postopek, skrbeti za dostojanstvo organa. Iz tretjega odstavka 111. člena ZUP, na katerem temelji izpodbijani sklep, izhaja, da lahko organ z denarno kaznijo do 500,00 EUR kaznuje tistega, ki v vlogi žali organ, uradno osebo, nasprotno stranko ali druge udeležence v postopku. Na podlagi prvega odstavka 112. člena ZUP za dejanja iz tretjega odstavka 111. člena ZUP denarno kazen lahko izreče uradna oseba, ki začne ali nadaljuje postopek po vlogi. Kaznovanje na podlagi 111. člena ZUP je eden izmed ukrepov, ki jih ZUP določa v okviru IX. poglavja, ki ureja vzdrževanje reda pri delu organa in varovanje dostojanstva med postopkom. Kazen pa mora v zakonskih okvirih in pod zakonsko določenimi pogoji izreči za to pristojen organ, na podlagi predhodno navedene pravne podlage, ki jo je potrebno uporabiti v skladu z namenom.

(9) Žalitev organa ali uradne osebe je treba razumeti kot poseg v dostojanstvo organa, kot na primer njegov ugled, zunanjo ali objektivno čast, dobro ime v javnosti (stališče Vrhovnega sodišča v sodbi U 12/2008). Postavlja se torej vprašanje, ali je mogoče slediti odločitvi organa, da je prosilec s svojimi navedbami v vlogi z dne 21. 7. 2025 ravnal žaljivo in neprimerno, kar je organ ocenil kot neposreden napad na dostojanstvo in ugled uradnih oseb in organa.

(10) Glede na dejansko stanje, razvidno iz upravnega spisa, je IP v celoti sledil obrazložitvi izpodbijanega sklepa. Organ je konkretno pojasnil, katere konkretne navedbe prosilca so žaljive in nespoštljive, navajal je citate dobesednih izjav prosilca v zahtevi, ki jih je prepoznal kot žaljive, zato je po presoji IP prosilčeva pritožbena navedba, da izpodbijani sklep ni obrazložen, neutemeljena. Prav tako je organ pravilno opozoril tudi na dejstvo, da je intenzivnost navedenih žaljivk še toliko večja, ker je prosilec svoja pisanja naslovil tudi na druge osebe in državne organe, ki niso bile udeleženci konkretnega postopka ter da organ sistematično prejema istovrstne vloge prosilca že daljše obdobje. Organ je pri odločitve upošteval tudi načelo sorazmernosti in finančno stanje prosilca, obrazložitvi v tem delu pa je IP v celoti sledil.

(11) IP ne more slediti pritožbenim navedbam prosilca, da je s takšnim načinom izražanja le želel zaščititi kupce in opozoriti na neurejenost trga neživilskih proizvodov. Po presoji IP ima sicer prosilec nedvomno pravico zahtevati dostop do informacij javnega značaja, vendar pa mora pri tem ostati v mejah dostojnosti in pri argumentaciji, ki je objektivno usmerjena v kritiko vsebine dela, ne pa v subjektivna opažanja glede (ne)primernosti posameznih uradnih oseb in žaljive in vrednostne sodbe do organa.  

(12) Tudi po mnenju IP so vse navedbe prosilca, ki jih je organ v izpodbijanem sklepu navedel v obliki dobesednih citatov v zvezi z  organom samim in tam zaposlenimi, objektivno žaljive, z njimi pa je prosilec posegel v dostojanstvo in ugled organa. IP jih na tem mestu ne ponavlja, poudarja pa, da so nekatere med njimi v predmetni zahtevi večkrat ponovljene, kar kaže na prosilčevo namero po žalitvi organa, na katerega se nanašajo in na njegovo nedvomno nespoštljivost do organa. Navajanje napak pri delu organa in opozarjanje na nepravilnosti ni žaljivo, vendar pa prosilec ni ostal v teh mejah (npr. pri strokovni kritiki dela), ampak je presegel meje dostojnosti. Izrazi, kot jih v predmetni vlogi uporablja prosilec, ne sodijo v upravni postopek in nihče (niti organ ali javni uslužbenec) ni dolžan prenašati kritike, ki se »spusti« na osebno raven in je žaljiva. Prosilec bi lahko svoje nestrinjanje z delom organa izrazil tudi na drugačen način, brez uporabe žaljivih besed z zaničevalno konotacijo in v okviru morebitnih pravnih sredstev. Vse povzete navedbe so po oceni IP tako žaljive, nespoštljive in zaničevalne, da so ob dejstvu, da so bile v zahtevi večkrat ponovljene in poslane različnim naslovnikom, IP pripeljale do zaključka, da je sledil argumentaciji organa, da je prosilec s tem posegel v dostojanstvo organa, to je v njegov ugled, avtoriteto in zunanjo čast ter dobro ime v javnosti.

(13) Prav tako je IP ocenil, da je organ ustrezno presodil in v skladu z načelom sorazmernosti določil tudi višino denarne kazni, upoštevajoč dejstvo, da prosilčeve žaljive izjave predstavljajo velik del zahteve, poleg tega pa je svoje pisanje posredoval tudi drugim osebam izven organa.

(14) Kot irelevantne za ta pritožbeni postopek IP ocenjuje pritožbene navedbe prosilca, ki se nanašajo na njegovo pojasnjevanje postopkov in ravnanj organa v postopkih nadzora trga v okviru njegovih pristojnosti, saj slednje ni predmet tega postopka niti postopka dostopa do informacij javnega značaja. V zvezi s tem IP pripominja, da prosilec svojega neprimernega izražanja ne more opravičevati kot dokazovanje neurejenosti trga in domnevne neaktivnosti organa na tem področju. Vsakdo se mora vzdržati neprimerne in žaljive komunikacije, prizadeti posamezniki pa imajo v primerih, ko gre za poseg v njihovo čast in dobro ime, pravico do pravnih sredstev v okviru odškodninskega in/ali kazenskega prava.

(15) Glede na navedeno je IP ocenil, da je organ upravičeno izrekel denarno kazen po tretjem odstavku 111. členu ZUP, glede na vse okoliščine primera pa je upravičeno določil tudi višino kazni. IP je zato pritožbo prosilca, v skladu s prvim odstavkom 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil.

(16) Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe. 

(17) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica informacijske pooblaščenke

[1] Tako Upravno sodišče v smiselno podobni zadevi: opr. št. I U 1803/2013 z dne 6. 3. 2014.