prosilec - Tržni inšpektorat RS
+ -Številka: 090-406/2025
Kategorije: Razno
POVZETEK:
Organ je s sklepom zaradi žalitev organa v posameznih elektronskih sporočilih izrekel prosilcu denarno kazen v višini 500,00 evrov. IP je v pritožbenem postopku sledil odločitvi organa. Organ se je namreč konkretno opredelil do posameznih navedb prosilca, ki jih šteje kot žaljive ter tudi konkretno pojasnil razloge za svojo odločitev. Po oceni IP je organ pravilno opozoril tudi na dejstvo, da je intenzivnost posega v dostojanstvo organa še toliko večja, ker je prosilec pisanja z žaljivimi navedbami, ironičnimi vprašanji in usmerjenimi neresničnimi trditvami, naslovil tudi na druge naslovnike, ki niso bili udeleženci konkretnega postopka. Pravilno je organ izpostavil tudi dejstvo, da prejema istovrstne vloge prosilca že daljše obdobje. Ob vsem pa je pomembno, da je organ pri sprejemu odločitve, glede na vsa dejstva, upošteval načelo sorazmernosti posega v pravice prosilca. Je pa IP upošteval tudi finančno stanje prosilca. IP je tako pritožbo prosilca zavrnil.
ODLOČBA:
Številka: 090-406/2025/7
Datum: 29. 12. 2025
Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke mag. Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18 in 141/22; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena in 259. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 - ZIUOPDVE in 3/22 - ZDeb; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 21. 8. 2025, zoper sklep Tržnega inšpektorata Republike Slovenije, Dunajska cesta 160, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 090-31/2025-18 z dne 24. 7. 2025, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo
ODLOČBO:
- Pritožba prosilca z dne 21. 8. 2025 zoper sklep Tržnega inšpektorata Republike Slovenije, št. 090-31/2025-18 z dne 24. 7. 2025, se zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
Obrazložitev:
(1) Organ je z odločbo št. 090-31/2025-16 z dne 17. 7. 2025 odločil o več zahtevah prosilca, ki jih je zavrnil iz razloga zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja, s sklepom št. 090-31/2025-18 z dne 24. 7. 2025 (v nadaljevanju: izpodbijani sklep) pa mu je zaradi žalitev organa v posameznih elektronskih sporočilih izrekel denarno kazen v višini 500,00 evrov. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je organ uvodoma pojasnil, da mu prosilec dnevno pošilja tudi po več zahtev, ki jih organ nato zaradi funkcionalne povezanosti obravnava v sklopih po več zahtev v eni zadevi. Organ je tako v obdobju od 19. 6. 2025 do 14. 7. 2025 obravnaval 15 zahtev v okviru enega postopka zadeve št. 090-31/2025, in sicer smiselno povezanih zahtev glede na njihovo predhodno dopolnjevanje, vsebino in področje. Nadalje je organ navedel, da pisanja prosilca vsebujejo tudi več žalitev in navedb, vse z namenom, da spodkopavajo čast, ugled, dostojanstvo in dobro ime organa. Žaljive navedbe, ironična vprašanja in usmerjene neresnične trditve vplivajo na ugled organa v razmerju do organa in javnosti, saj vlagatelj svoje, vloge pošilja na več naslovov, v povprečju več kot 20 naslovnikom, in dele teh pisanj deli tudi javno preko različnih forumov ter na javno dostopnih spletnih straneh. Prosilec namreč v več zahtevah vrednostno opredeljuje delo organa kot neučinkovito in neodgovorno, navaja, da organ laže in da inšpektorji delo opravljajo neučinkovito. Navedbe so predvsem usmerjene na vodstvo organa in sektor za tehnično področje nadzora. Po oceni organa tako prosilec s tem ponavljajoče žali in spodkopava ugled, zunanjo in objektivno čast, dobro ime v javnosti in hudo posega v dostojanstvo organa. V nadaljevanju je organ v obrazložitvi izpodbijanega sklepa tudi povzel navedbe prosilca, ki jih šteje kot žalitev organa ter se nato opredelil do svoje odločitve in izrečene denarne kazni, pri čemer je, upoštevaje drugi odstavek 15. člena ZDIJZ, odločal na podlagi 111. člena ZUP ter pri tem upošteval tudi sodno prakso (npr. sodba Vrhovnega sodišča Republike Slovenije št. U 12/2008). Pri presoji izpostavljenih kritičnih povedi prosilca je organ ugotovil, da je besedišče objektivno in subjektivno močno žaljivo, v katerem koli kontekstu. Prosilec ima po mnenju organa nedvomno pravico do kritike dela ter opozoriti organ na napake, oziroma podati svoje nestrinjanje glede dela in odločitev organa, vendar je dolžan kritiko podati na korekten, umirjen in spoštljiv način, oziroma bi se moral v upravnem postopku vzdržati neprimerne in žaljive komunikacije z zaničevalsko konotacijo. Iz citiranih povedi izhaja izrazito sarkastičen, negativen in zaničevalen prizvok, z očitnim namenom izkazovanja nestrinjanja z delom organa na splošno, podcenjevanja dela organa, samega vodstva in sektorja ter ironično navajanje vprašalnih povedi. Za presojo, ali so bile podane izjave žaljive do organa in so tako posegle v dostojanstvo organa, je organ upošteval tudi način, na katerega je bila vsebina podana (npr. sklep in sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije št. I U 2329/2017-24 z dne 20. 9. 2018). Navedel je, da prosilec ponavljajoča se pisanja, prijave, zahteve, vloge in analize pošilja na več naslovov, med drugim tudi na druge državne organe, ki niso udeleženci postopka, iz katerih izhajajo na organ in njegovo vodstvo usmerjene žalitve, navedbe, vrednostne sodbe in vprašanja z žaljivo oziroma cinično konotacijo, s tem pa spodbuja dvom v strokovnost delovanja organa in njegovo kredibilnost. Organ pa ob tem meni, da izkorišča znanje, pridobljeno pri delu in dostopu do zadev organa. Skoraj dnevno pošilja številna obsežna sporočila, tudi iz razloga negativnega mnenja, ki ga ima …, tako glede organa in njegovih zaposlenih, vse z namenom dokazovanja njegovih stališč o nestrokovnem in neučinkovitem delu organa. Organ je izpostavil posamezne izjave prosilca, za katere meni, da so splošno žaljive ter da močno vplivajo in prizadenejo počutje zaposlenih ter njihovo vrednostno dojemanje organa, kjer so zaposleni in se dnevno trudijo zakonito in vestno opravljati svoje delovne naloge in s tem svoj poklic. V zvezi s temi navedbami je organ izpostavil sodbi Upravnega sodišča Republike Slovenije (v nadaljevanju: Upravno sodišče) št. III U 290/2012 in št. III U 117/2021-38. V nadaljevanju se je organ opredelil še do tretjega odstavka 111. člena ZUP in načela sorazmernosti glede razmerja do svobode govora, ob upoštevanju sodne prakse (npr. sodba Vrhovnega sodišča Republike Slovenije št. I Ips 2476/2018. Izpostavil je, da je pri določitvi denarne kazni v višini 500,00 evrov upošteval načelo sorazmernosti in predvsem okoliščino, da gre v obravnavanem primeru za večkratno usmerjeno žaljenje oziroma uničevanje ugleda organa, zunanje in objektivne časti, osebnega imena in spodkopavanja avtoritete organa, tako v javnosti kot v razmerju do zaposlenih pri organu, ob dejstvu, da prosilec takšna pisanja naslavlja tudi na naslovnike, ki niso udeleženci postopka.
(2) Prosilec je zoper sklep dne 21. 8. 2025 vložil pritožbo. Navedel je, da je izrek izpodbijanega sklepa popolnoma nedoločen, kar je organ le delno pojasnil v uvodnem delu obrazložitve. Prosilec ocenjuje, da tudi v nadaljevanju obrazložitve kršitev ZUP ni bila podrobneje in konkretno pojasnjena, predvsem pa ni utemeljena, saj organ ni upošteval, da so bile posamezne povedi napisane v povezavi s konkretno opisanim stanjem na trgu, z vsemi nepravilnostmi glede neskladnosti in nevarnosti konkretnih proizvodov na konkretnih spletnih tržnicah, pa tudi opozorili, da je neurejenost trga v veliki meri posledica neustreznega nadzora organa. Ker izpodbijani sklep po njegovi oceni ni v ničemer utemeljen in je obrazložitev povsem splošna in pavšalna ter zopet »copy paste« oziroma vsebinsko enakih navedb kot v odločbah po ZDIJZ ter mu organ očita kršitve, ki niso v ničemer utemeljene glede na to, da so v njegovih sporočilih povedi, ki naj bi pomenile kršitve ZUP, oziroma so neprimerne glede na ostale navedbe v njegovih sporočilih, je od organa 12. 8. 2025 še enkrat zaprosil za določene odgovore in dokumente. Za dokumentacijo je zaprosil, da bi lahko v zakonitem roku podal ustrezno utemeljeno pritožbo na izpodbijani sklep. Sprašuje se tudi, ali je sankcijo izrekla pooblaščena oseba. Ob tem je pojasnil, da izdajateljica sklepov nima ustreznih strokovnih kompetenc s področja nadzora neživilskih proizvodov, na kar se vse njegove povedi, zaradi katerih mu je bila izrečena denarna kazen, izključno nanašajo. Po njegovem mnenju ni pristojna, da bi ocenjevala, kdaj in kako so bile njegove povedi navedene, ali so bile utemeljene ali so škodoželjne, kar mu očita in s tem utemeljuje denarno kazen, ker si kot kompetenten državljan dovoli opozarjati na nepravilnosti in neučinkovitosti nadzora trga z neživilskimi proizvodi ter ob tem tudi na nekompetentno delo vodstva organa.
(3) Organ po prejemu pritožbe izpodbijanega sklepa ni nadomestil z novim ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 090-31/2025-31 z dne 3. 9. 2025, poslal v odločanje IP. Pritožbi je priložil popis zadeve in dokumente konkretne zadeve.
Pritožba ni utemeljena.
Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa
(4) Kot organ druge stopnje je IP, skladno z 247. členom in prvim odstavkom 259. člena ZUP, izpodbijani sklep organa preizkusil v delu, v katerem ga je prosilec izpodbijal, in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.
(5) V obravnavani zadevi je sporno, ali je uradna oseba organa po uradni dolžnosti pravilno in zakonito izdala izpodbijani sklep na podlagi prvega odstavka 112. člena ZUP, s katerim je prosilcu zaradi žaljivih navedb v njegovih vlogah, ki so navedene v izreku izpodbijanega sklepa in s katerimi naj bi prosilec žalil organ, naložila v plačilo denarno kazen v višini 500,00 evrov.
Denarna kazen
(6) IP ugotavlja, da je organ z izpodbijanim sklepom prosilcu izrekel denarno kazen po tretjem odstavku 111. člena ZUP. Gre za ukrep, ki ga lahko izreče uradna oseba, ki vodi konkreten postopek, v okviru katerega je po oceni uradne osebe prišlo do razžalitve uradne osebe ali organa. V obravnavanem primeru je organ odločitev o izreku denarne kazni izrekel v okviru vodenja postopka dostopa do informacij javnega značaja, zato je za odločanje o pritožbi zoper sklep o denarni kazni pristojen IP[1]. IP ob tem ugotavlja, da je organ v izpodbijanem sklepu v pouku o pravnem sredstvu zmotno navedel, da o pritožbi odloča ministrstvo za gospodarstvo, vendar slednje na postopek ni vplivalo, saj je prosilec pritožbo podal skladno s poukom, organ pa jo je pravilno odstopil v reševanje IP, posledično napačen pravni pouk za prosilca ni imel posledic.
(7) Na podlagi prvega odstavka 109. člena ZUP mora uradna oseba, ki vodi postopek, skrbeti za dostojanstvo organa. Iz tretjega odstavka 111. člena ZUP, na katerem temelji izpodbijani sklep, izhaja, da lahko organ z denarno kaznijo do 500,00 EUR kaznuje tistega, ki v vlogi žali organ, uradno osebo, nasprotno stranko ali druge udeležence v postopku. Na podlagi prvega odstavka 112. člena ZUP za dejanja iz tretjega odstavka 111. člena ZUP denarno kazen lahko izreče uradna oseba, ki začne ali nadaljuje postopek po vlogi. Kaznovanje na podlagi 111. člena ZUP je eden izmed ukrepov, ki jih ZUP določa v okviru IX. poglavja, ki ureja vzdrževanje reda pri delu organa in varovanje dostojanstva med postopkom. Kazen pa mora v zakonskih okvirih in pod zakonsko določenimi pogoji izreči za to pristojen organ, na podlagi predhodno navedene pravne podlage, ki jo je treba uporabiti v skladu z namenom.
(8) Žalitev organa ali uradne osebe je treba razumeti kot poseg v dostojanstvo organa, kot na primer njegov ugled, zunanjo ali objektivno čast, dobro ime v javnosti. Takšno stališče izhaja tudi iz sodne prakse, npr. sodbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije št. U 12/2008. Presoja IP se tako osredotoča na vprašanje, ali je mogoče slediti odločitvi organa, da je prosilec s svojimi navedbami v vlogah, ki izhajajo iz izreka izpodbijanega sklepa, ravnal žaljivo in neprimerno, kar je organ ocenil kot neposreden napad na njegovo dostojanstvo, ugled in avtoriteto.
(9) IP po vpogledu v posredovano dokumentacijo v celoti sledi obrazložitvi organa, kot izhaja iz izpodbijanega sklepa. Organ se je namreč konkretno opredelil do posameznih navedb prosilca, ki jih šteje kot žaljive ter tudi konkretno pojasnil razloge za svojo odločitev, torej iz katerih vidikov šteje, da navedbe prosilca posegajo v dostojanstvo organa, pri tem pa je upošteval tudi sodno prakso. IP zato šteje navedbe prosilca o tem, da izpodbijani sklep ni obrazložen, kot neutemeljene. Po oceni IP je organ pravilno opozoril tudi na dejstvo, da je intenzivnost posega v dostojanstvo organa še toliko večja, ker je prosilec pisanja z žaljivimi navedbami, ironičnimi vprašanji in usmerjenimi neresničnimi trditvami, naslovil tudi na druge naslovnike, ki niso bili udeleženci konkretnega postopka. Pisanja je namreč naslovil tudi na druge državne organa, dele teh pisanj pa delil preko različnih forumov ter na javno dostopnih spletnih straneh. Pravilno je organ izpostavil tudi dejstvo, da prejema istovrstne vloge prosilca že daljše obdobje. Ob vsem pa je pomembno, da je organ pri sprejemu odločitve, glede na vsa dejstva, upošteval načelo sorazmernosti posega v pravice prosilca. Ne nazadnje pa IP poudarja, da ZUP obvezuje tudi stranke postopka k pošteni uporabi pravic (11. člen).
(10) Ob navedenem IP izpostavlja še finančno stanje prosilca. Nesporno dejstvo, ki izhaja iz samih navedb prosilca v njegovih vlogah, je, da neprenehoma kupuje različne izdelke z namenom dokazovanja (ne)pravilnosti, ki jih nato izpostavlja oziroma dokazuje, in tako deluje že več let. Glede na to dejstvo in vse okoliščine zadeve, ki jih je obširneje izpostavil v izpodbijanem sklepu že organ in jih IP zato ne navaja ponovno, IP ocenjuje, da je višina denarne kazni primerna in utemeljena. Namen denarne kazni namreč je, da bi imela zadosten učinek na presojano ravnanja prosilca.
(11) IP tako ob vseh navedenih dejstvih v obravnavanem primeru sledi odločitvi organa po izreku najvišje denarne kazni po tretjem odstavku 111. člena ZUP.
Opredelitev do pritožbenih navedb prosilca
(12) IP ne more slediti pritožbenim navedbam prosilca, da pri odločitvi organ ni upošteval, da so bile posamezne povedi napisane v povezavi s konkretno opisanim stanjem na trgu, z vsemi nepravilnostmi glede konkretnih proizvodov na konkretnih spletnih tržnicah, in tudi opozorili, da je neurejenost trga v veliki meri posledica neustreznega nadzora organa. Nedvomno ima prosilec pravico zahtevati informacije javnega značaja in izraziti svoje mnenje, vendar pa mora pri tem ostati v mejah dostojnosti in pri argumentaciji, ki je objektivno usmerjena v kritiko vsebine dela, ne pa v subjektivna opažanja glede (ne)primernosti posameznih uradnih oseb in žaljive in vrednostne sodbe do organa. Tudi po mnenju IP so vse navedbe prosilca, ki jih je organ v izpodbijanem sklepu navedel v obliki dobesednih citatov v zvezi z organom samim in tam zaposlenimi, objektivno žaljive, z njimi pa je prosilec posegel v dostojanstvo in ugled organa. Torej, tudi po mnenju IP posamezne navedbe prosilca kažejo na prosilčevo namero po žalitvi organa, na katerega se nanašajo in na njegovo nedvomno nespoštljivost do organa. Navajanje napak pri delu organa in opozarjanje na nepravilnosti ni žaljivo, vendar pa prosilec ni ostal v teh mejah (npr. pri strokovni kritiki dela), ampak je presegel meje dostojnosti. Izrazi, kot jih v predmetni vlogi uporablja prosilec, ne sodijo v upravni postopek in nihče (niti organ ali javni uslužbenec) ni dolžan prenašati kritike, ki se »spusti« na osebno raven in je žaljiva. Prosilec bi lahko svoje nestrinjanje z delom organa izrazil tudi na drugačen način, brez uporabe žaljivih besed z zaničevalno konotacijo in v okviru morebitnih pravnih sredstev. Ker je torej IP v obravnavanem primeru ocenil navedbe prosilca kot žaljive, nespoštljive in zaničevalne, in ob dejstvih, da so bile večkrat ponovljene in poslane različnim naslovnikom, zaključuje, da je odločitev organa pravilna. IP pa sicer ne dvomi, da se tega prosilec … tudi zaveda, vendar ne glede na to, ali mogoče ravno zaradi tega, uporablja v svojih vlogah izraze, ki gredo ravno v smeri zmanjševanja dostojanstva organa, predvsem njegove avtoritete in strokovnosti.
(13) Kot irelevantne za ta pritožbeni postopek IP ocenjuje pritožbene navedbe prosilca, ki se nanašajo na njegovo pojasnjevanje postopkov in ravnanj organa v postopkih nadzora trga v okviru njegovih pristojnosti. Kot je IP že večkrat pojasnil prosilcu, IP ni pristojen presojati odločitev in postopanja organa izven ZDIJZ postopkov. Ob tem IP pripominja, da prosilec svojega neprimernega izražanja ne more opravičevati kot dokazovanje neurejenosti trga in domnevne neaktivnosti organa. Vsakdo se mora vzdržati neprimerne in žaljive komunikacije, prizadeti posamezniki pa imajo v primerih, ko gre za poseg v njihovo čast in dobro ime, pravico do pravnih sredstev v okviru odškodninskega in/ali kazenskega prava.
(14) Nepomembne za postopek po ZDIJZ so tudi pritožbene navedbe prosilca o kompetentnosti uradne osebe. Za presojo žalitve organa po 111. členu ZUP namreč ni pomembno, ali ima uradna oseba, ki je izdala izpodbijani sklep, ustrezne strokovne kompetence s področja nadzora neživilskih proizvodov. Pomembna je presoja izražanja prosilca v odnosu do organa, in to ne glede na vsebino informacij javnega značaja, ki so predmet posamezne zahteve. Ob tem pa IP še dodaja, da četudi je prosilec mnenja, da je kompetenten za presojo ustreznosti izdelkov na trgu, je dejstvo, da takšna presoja ni uradna presoja za to pristojnega organa. V skladu s slovensko zakonodajo je za presojo ustreznosti izdelkov na trgu nedvomno pristojen organ, prosilci pa se lahko z njegovimi odločitvami in postopki le strinjajo ali ne, jim strokovno oporekajo, zahtevajo dokumente, ni pa na prosilcih, da prevzemajo pristojnosti organa, ob tem pa organ, zaposlene in vodstvo, nato tudi žalijo.
Sklepno
(15) IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag pritožbo prosilca zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe, in sicer na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP. IP je namreč ocenil, da je organ upravičeno izrekel denarno kazen po tretjem odstavku 111. členu ZUP, glede na vse okoliščine primera pa je upravičeno določil tudi višino kazni.
(16) Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.
(17) Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Nataša Siter, univ. dipl. prav.
svetovalka pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.
namestnica pooblaščenke
[1] Tako Upravno sodišče v smiselno podobni zadevi št. I U 1803/2013 z dne 6. 3. 2014.