prosilec - Tržni inšpektorat RS

POVZETEK:

Organ je delno ugodil zahtevi prosilca za posredovanje zapisnikov o inšpekcijskih nadzorih v zvezi s presojo nepoštenih določb splošnih pogojev telekomunikacijskih operaterjev. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je stranski udeleženec neutemeljeno zatrjeval obstoj bistvenih kršitev postopka, saj je organ stranskemu udeležencu nudil vse relevantne informacije ter mu dal večkrat možnost in na razpolago dovolj časa, da bi se opredelil do vseh relevantnih vprašanj, izpodbijana odločba pa je konkretna in omogoča preizkus. IP je poudaril, da je dokazno breme o obstoju poslovne skrivnosti na strani subjekta, ki poslovno skrivnost zatrjuje, vendar stranski udeleženec ni izpolnil tega dokaznega bremena, zato izjema poslovne skrivnosti (2. tč. 1. odst. 6. člena ZDIJZ) ni podana. Glede izjeme varstva sodnega postopka (8. tč. 1. odst. 6. člena ZDIJZ) je IP pojasnil, da je razlaga okoliščin, ki opredeljujejo morebitno škodo za izvedbo sodnega postopka v primeru razkritja dokumentov, pridržana sodišču, ki v postopku odloča, zato so navedbe stranskega udeleženca glede te vrste škode za obravnavani primer pravno nerelevantne. Ker je upravni postopek že končan, tudi izjema varstva upravnega postopka (7. tč. 1. odst. 6. člena ZDIJZ), ni podana. IP je zato zavrnil pritožbo.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-371/2025/

Datum: 12. 2. 2026

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po svetovalki informacijske pooblaščenke mag. Vanji Zrimšek, po pooblastilu št. 100-4/2013/111 z dne 6. 11. 2024, izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju stranski udeleženec) z dne 5. 8. 2026, zoper odločbo Tržnega inšpektorata RS, Dunajska cesta 160, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-26/2025-13 z dne 17. 7. 2025, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba stranskega udeleženca z dne 5. 8. 2026 zoper odločbo Tržnega inšpektorata RS, št. št. 090-26/2025-13 z dne 17. 7. 2025, se zavrne.

2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v :

O zahtevi in izpodbijani odločbi

… (v nadaljevanju prosilec) je 16. 5. 2025 na organ naslovil zahtevo, da mu organ v elektronski obliki posreduje vse zapisnike o inšpekcijskih nadzorih v zvezi s presojo nepoštenih določb splošnih pogojev telekomunikacijskih operaterjev: …, …. in …., izdanih v obdobju od 1. 1. 2019 do 13. 5. 2025.

Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo in sklepom št. št. 090-26/2025-13 z dne 17. 7. 2025. V obrazložitvi je navedel številke 62 dokumentov, ki so predmet zahteve. V nadaljevanju je ugotavljal, ali ali dokumenti vsebujejo podatke, ki so izjema po 2., 3. in 7. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Povzel je 2. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in 2. člen Zakona o poslovni skrivnosti (Uradni list RS, št. 22/19; v nadaljevanju ZPosS) ter pojasnil, da je pozval v postopek subjekte, na katere se zahtevana dokumentacija nanaša, da se izjavijo, ali imajo kakšen zakonsko določen zadržek za posredovanje teh informacij javnosti. V zvezi z dokumenti, ki so predmet zahteve in se nanašajo na stranskega udeleženca, je organ v izpodbijani odločbi navedel, da je stranski udeleženec v elektronski pošti z dne 30. 5. 2025 priglasil stransko udeležbo v postopku, se opredelil do že prejetih zapisnikov ter zaprosil za posredovanje manjkajočih. Organ je dne 3. 6. 2025 posredoval zahtevane zapisnike, do katerih se je stranski udeleženec v dopisu z dne 10. 6. 2025 dodatno opredelil. Navedbe stranskega udeleženca so povzete v spodnjih alinejah:

• Prav tako se v zvezi s presojo nepoštenih določb splošnih pogojev … ni vodil postopek 0610-9726/2020 (gre za dokument iz poziva pod št. 0610- 9726/2020-1 z dne 12. 11. 2020). Postopek se je namreč nanašal na nadzor upoštevanja pravice do odstopa od pogodbe sklenjene na daljavo in oglaševanje mobilnih telefonov znamke Huawei P40. Šlo je za podajanje informacij glede operacijskega sistema Huawei in za preveritev postopka odstopa od pogodbe sklenjene, kar urejajo Posebni pogoji za spletno trgovino …, ki so bili v postopku tudi predloženi.

Glede izločitve dokumenta št. 0610-9726/2020-1 iz postopka ZDIJZ organ ni sledil stranskemu udeležencu, saj meni, da se nanaša na presojo splošnih (posebnih) pogojev. Že Zakon o varstvu potrošnikov (Uradni list RS, št. 130/22; v nadaljevanju ZVPot-1) v 20. členu določa, da se za pogodbene pogoje po tem zakonu štejejo vse sestavine pogodbe, ki jih določi podjetje, zlasti tiste, ki so določene tudi v splošnih pogojih poslovanja, na katere se pogodba sklicuje. Iz tega sledi, da so Posebni pogoji neločljivo povezani s pogodbenimi pogoji, saj ti zavezujejo obe strani, pri čemer potrošnik nanje ne more vplivati in/ali jih kakorkoli spreminjati. Tako je organ dokument v celoti odobril, saj ta vsebuje podatke, ki so prosto dostopni na internetni strani podjetja in tako dosegljivi širši javnosti.

• Postopek 0610-12810/2018 (gre za dokument iz poziva pod št. 0610-12810/2018-7 z dne 30. 1. 2019) se je nanašal na nadzor nad pogodbenimi pogoji za izvajanje storitev Bob in ne na presojo nepoštenih določb splošnih pogojev ….

Organ zgoraj navedenim opredelitvam stranskega udeleženca za izločitev dokumenta ni sledil in je dokument vključil v zbir dokumentov, ki se nanašajo na presojo splošnih pogojev ter ga odobril v celoti. Razloge za to je organ že večkrat zapisal v odločbi. Prav tako je na spletni strani stranskega udeleženca našel zapis[1] v nadaljevanju, ki pravi, da so posebni pogoji neločljivi sestavni del splošnih pogojev, tako ni dvoma o vsebinski obravnavi dokumenta.

• Poudarjamo, da je bil v zadevi 0610-4206/2022 (gre za dokumente z oznakami poziva št. 0610-4206/2022-7 z dne 8. 4. 2022, št. 0610-4206/2022-19 z dne 9. 6. 2022 in št. 0610-4206/2022-36 z dne 6. 1. 2023) dne 4. 1. 2023 sprožen upravni spor zoper odločbo organa št. 0610-4206/2022-21-300032 z dne 16. 6. 2022, v povezavi z odločbo Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo št. 0211- 22/2022-2 MD z dne 28. 11. 2022. Upravni spor je še v teku, zato postopek v zadevi 0610-4206/2022 še ni zaključen, temveč je odvisen od odločitve sodišča.

Organ je upoštevajoč, da upravni postopek še ni pravnomočno končan, saj je bila pred Upravnim sodiščem RS vložena tožba v upravnem sporu, dne 3. 6. 2025 na Upravno sodišče naslovil zaprosilo za mnenje, ali bi razkritje vsebine navedenih zahtevanih dokumentov škodovalo izvedbi postopka pred Upravnim sodiščem RS. Dne 9. 6. 2025 je Upravno sodišče v dopisu sporočilo, da ni zadržkov, da se zahtevani dokumenti, ki so predmet upravnega spora pod številko I U 15/2023, ne bi razkrili prosilcu, ki je zahteval dostop, oz. posredovanje teh listin ne bi v ničemer škodovalo izvedbi sodnih postopkov v smislu 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. O predhodno navedenih dejstvih je organ stranskega udeleženca seznanil z dopisom dne 11. 7. 2025. Ker se stranski udeleženec v postavljenem roku do dokumentov ni opredelil, je organ podatke iz dokumentov, ki bi lahko predstavljali poslovno skrivnost, izločil sam, pri čemer je upošteval predhodno posredovane odgovore na poizvedbe o poslovni skrivnosti in priložen Pravilnik o poslovni skrivnosti, kot izhaja iz izreka te odločbe.

• V teku pred organom je postopek št. 0610-14347/2021 (gre za dokument iz poziva št. 0610-14347/2021-5 z dne 19. 11. 2021). Za razkritje dokumentov iz tega postopka je podana izjema iz 7. točke ZDIJZ. Odločitev organa še ni sprejeta, pri čemer bi razkritje dokumentov lahko vplivalo na dokazni postopek in posledično na odločitev organa, kar bi bilo v nasprotju z načeli vodenja postopka po ZIN in ZUP. Predmet postopka v primeru dokumenta št. 0610-14347/2021-5 z dne 19. 11. 2021 je prenos naročniškega razmerja na drugo lokacijo ter zaračunavanje manipulativnega zneska za predčasno prenehanje naročniškega razmerja in stroška prekinitve naročniške pogodbe. Glede razkritja tega dokumenta nimamo zadržkov.

Organ je v dopisu z dne 11. 7. 2025 stranskemu udeležencu pojasnil, da je bil inšpekcijski postopek dne 9. 3. 2022 z uradnim zaznamkom zaključen, tako ni zadržkov za posredovanje dokumentov, saj je upravni postopek končan in ne bi razkritje dokumenta v ničemer škodilo postopku. Organ se strinja z navedbo stranskega udeleženca, da dokument ne vsebuje poslovnih skrivnosti.

• Predmet postopka v primeru dokumentov št. 0610-4905/2023-1 z dne 10. 10. 2023, št. 0610-4905/2023-7 z dne 6. 12. 2023 in št. 0610-4905/2023-13 z dne 13. 2. 2025 pri katerem je napačno naveden datum 9. 12. 2023 in 0610-4905/2023-13 z dne 13. 2. 2025). Postopek, vezano na nadzor nad določbami splošnih pogojev, se po pridobljenih informacijah vodi zoper vse operaterje. Razkritje podatkov iz tega postopka bi škodovalo njegovi izvedbi, saj bi vplivalo na postopke in argumentacijo drugih operaterjev. Dokumenti vsebujejo podatke, ki po našem prepričanju lahko vplivajo na naš konkurenčni položaj na relevantnem trgu. Te vsebine niso splošno znane, saj ne gre zgolj za dele splošnih pogojev, ampak za naše argumente in razloge v zvezi z določeno vsebino iz splošnih pogojev, ki niso javno dostopni. Vsebine iz navedenih dokumentov lahko razkrijejo razloge za oblikovanje določenih vsebin pri …, naš pristop do trga in razloge zanj. Vse to neposredno vpliva na naš tržni položaj.

Organ je zgoraj navedenim opredelitvam stranskega udeleženca sledil v celoti, kot to izhaja iz III. dela 1. točke izreka izpodbijane odločbe in obrazložitve iz poglavja IV. ter dostop do dokumentov v celoti zavrnil. Nadalje se je dne 12. 6. 2025 stranski udeleženec opredelil še glede naknadno poslanih zapisnikov.

• V postopku št. 0610-3684/2020 je nadzorni organ preverjal obstoj nepoštenih pogodbenih pogojev v Splošnih pogojih in Posebnih pogojih za širokopasovne storitve. Prekinitev naročniškega razmerja je bila urejena tudi v 35. točki Posebnih pogojev za širokopasovne storitve, zato se zapisnik nanaša tudi na ugotovitve nadzornega organa glede teh posebnih pogojev. Zapisnik št. 0610-3684/2020-1 z dne 24. 4. 2020 je predmet zahteve prosilca lahko le v delu, kjer so razvidne obravnava in ugotovitve nadzornega organa glede presoje nepoštenih določb Splošnih pogojev …, d.d. V preostalem delu zapisnik ni predmet zahteve in je treba vsebino, ki se ne nanaša na presojo nepoštenih določb splošnih pogojev, izvzeti (jo prekriti). Od prostega dostopa, ker ni predmet zahteve (po vsebini), je treba izvzeti tretji in četrti odstavek na strani 3 zapisnika, drugi odstavek (točka Posebnih pogojev za širokopasovne storitve), ter četrti, peti in šesti odstavek (točka Posebnih pogojev za širokopasovne storitve) na strani 4 zapisnika.

V dokumentu št. 0610-3684/2020-1 glede prekritja podatkov (natančno opredeljenih odstavkov), organ ni sledil stranskemu udeležencu, saj že ZVPot-1 v 20. členu določa, da se za pogodbene pogoje po tem zakonu štejejo vse sestavine pogodbe, ki jih določi podjetje, zlasti tiste, ki so določene tudi v splošnih pogojih poslovanja, na katere se pogodba sklicuje. Iz tega sledi, da so posebni pogoji neločljivo povezani s pogodbenimi pogoji, saj ti zavezujejo obe strani, pri čemer potrošnik nanje ne more vplivati in/ali jih kakorkoli spreminjati. Tako je organ dokument v celoti odobril, saj ta vsebuje javne podatke, ki so prosto dostopno na internetni strani podjetja in so dostopni vsakomur. Organ pa je v dokumentu št. 0610-3684/2020-7 prekril besedilo, ki razkriva način dela poslovanja (primeroma načina pošiljanja opominov, sklepanje pogodb ipd.), saj meni, da bi v primeru razkritja teh podatkov lahko škodoval položaju subjekta na trgu in konkurentom razkril informacije o načinu poslovanja.

• Zapisnik št. 0610-13202/2019-5 z dne 8. 5. 2020 se nanaša na ugotovitve nadzornega organa glede neskladnosti med Splošnimi pogoji in Posebnimi pogoji za širokopasovne storitve, in sicer 82. točko Splošnih pogojev ter 75. točko Posebnih pogojev za širokopasovne storitve. Iz dostopa po zahtevi v predmetnem postopku je treba, ker ni predmet zahteve po vsebini, izvzeti oziroma prekriti zadnji odstavek na strani 2 zapisnika ter prvi in tretji odstavek na strani 3 zapisnika.

Organ stranskemu udeležencu glede navedb za prekritje poslovne skrivnosti ni sledil, saj, kot že navedeno zgoraj, že ZVPot-1 v 20. členu določa, da se za pogodbene pogoje po tem zakonu štejejo vse sestavine pogodbe, ki jih določi podjetje, zlasti tiste, ki so določene tudi v splošnih pogojih poslovanja, na katere se pogodba sklicuje. Iz tega sledi, da so posebni pogoji neločljivo povezani s pogodbenimi pogoji, saj ti zavezujejo obe strani, pri čemer potrošnik nanje ne more vplivati in/ali jih kakorkoli spreminjati. Prav tako gre za podatke, ki so javno objavljeni na internetni strani in kot taki ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti, saj so s tem, ko so javno objavljeni, dostopni vsakomur. Poleg tega gre tudi za podatke iz zapisnika, ki predstavljajo ugotovitve organa, kar ni moč označiti za poslovno skrivnost kogarkoli. Postopki ugotavljanja kršitev zakona, ki se vodijo po uradni dolžnosti in v javnem interesu, ne zadevajo samo organa in udeleženih strank, temveč zadeva družbeno razmerje, ki vsebuje obstoječe ali predvidljivo nasprotje med posamičnim in javnim interesom, ki ga mora pristojni organ s svojo odločitvijo razrešiti. Dejstva, ugotovljena v okviru takega odločanja, tako ne morejo biti v celoti označena kot poslovna skrivnost posamezne stranke postopka.[2] Je pa organ iz dokumenta izločil podatke, kot so znesek zapadlih obveznosti, znesek odvetniških stroškov in znesek računa za vmesnik.

• Postopek št. 0610-12989/2019 se je nanašal na presojo nepoštenih določb splošnih pogojev, opozarjamo pa, da del dokumenta št. 0610-12989/2019-7 z dne 27. 5. 2020 predstavlja poslovno skrivnost družbe … in ga je treba izločiti iz prostega dostopa. Gre za tretji stavek predzadnjega odstavka na strani 1 zapisnika št. 0610- 12989/2019-7 z dne 27. 5. 2020, ki se začne z besedami: »Zavezanka je pojasnila...«.

Organ je v celoti sledil navedbam stranskega udeleženca glede prekritja poslovne skrivnosti. Namreč, poslovanje subjekta glede konkretnih zadev ni splošno znana informacija in bi lahko konkurenčna podjetja, torej podjetja, ki se ukvarjajo z isto dejavnostjo kot subjekt, s temi podatki na zelo lahek in enostaven način prišla do določenih podatkov, ki bi jih lahko izkoristila v svoj prid in v škodo konkretnega subjekta. ZPosP namreč v 2. členu določa, da se za poslovno skrivnost določa nerazkrito znanje, izkušnje in poslovne informacije, ki niso splošno znane ali lahko dosegljive osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij in imajo tržno vrednost. Organ tako ne dvomi, da bi z razkritjem teh informacij družbi lahko nastala škoda in poslabšala njen položaj na trgu, zato je te podatke ohranil kot poslovno skrivnost.

Organ se je v izpodbijani odločbi opredelil še glede dokumentov, ki se nanašajo na …. in …. ter organ ugotovil, da dokumenti, ki so predmet zahteve, vsebujejo varovane osebne podatke in povzel 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ter relevantne določbe Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov). Organ je navedel, da je prekril varovane osebne podatke, kot to izhaja iz izreka izpodbijane odločbe. Glede na ugotovljene izjeme od prostega dostopa je organ prosilcu omogočil delni dostop do zahtevanega gradiva, tako kot to izhaja iz izreka izpodbijane odločbe, in sicer v skladu s 7. členom ZDIJZ. Organ je opravil tudi test interesa javnosti v skladu z drugim odstavkom 6. člena ZDIJZ, pri čemer ni ugotovil razloga za razkritje obravnavanih informacij.

Povzetek relevantnih pritožbenih navedb

Dne 5. 8. 2025 je organ prejel pritožbo stranskega udeleženca zoper odločbo št. 090-26/2025-13 z dne 17. 7. 2025. Stranski udeleženec izpodbija:

- 6., 7. in 8. alinejo točke I. izreka izpodbijane odločbe, ki se nanašajo na dokumente: zapisnik št. 0610-9726/2020-1 z dne 12. 11. 2020, zapisnik št. 0610-12810/2018-7 z dne 30. 1. 2019 in zapisnik št. 0610-3684/2020-1 z dne 24. 4. 2020;

- odstavka … v točki II. izreka izpodbijane odločbe, ki se nanašata na dokumente: zapisnik št. 0610-13202/2019-5 z dne 8. 5. 2020, zapisnik št. 0610-14374/2021-5 z dne 19. 11. 2021, zapisnik št. 0610-4206/2022-7 z dne 8. 4. 2022, zapisnik št. 0610-4206/2022-19 z dne 9. 6. 2020, zapisnik št. 0610-4206/2022-36 z dne 6. 1. 2023, zapisnik št. 0610-3684/2020-7 z dne 12. 1. 2023.

Stranski udeleženec predlaga IP, da se izpodbijana odločba odpravi, zadeva pa z napotki za rešitev posreduje organu v novo odločanje. Stranski udeleženec je povzel tretjo alinejo drugega odstavka 237. člena ZUP. Pravica do izjave v upravnem postopku pomeni možnost, da prizadeti subjekt »ustrezno in učinkovito« poda svoje stališče v upravnem postopku, in to pred sprejetjem vsake odločbe, ki bi lahko negativno vplivala na njegove interese. V primeru, če organ zavzame določena stališča o dejanskem stanju, mora stranko o tem seznaniti in ji dati možnost izjave, sicer krši temeljna načela upravnega postopka, pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave in tudi pravico do učinkovitega pravnega sredstva iz 25. člena Ustave. Za pošten postopek je bistveno, da ima oseba, katere pravice, dolžnosti in interes so predmet postopka, ustrezne in zadostne možnosti, da zavzame stališče tako glede dejanskih kakor tudi glede pravnih vidikov zadeve. Načelo zaslišanja stranke daje stranki (in stranskemu udeležencu) tri temeljne pravice: pravico udeleževati se ugotovitvenega postopka, pravico izjaviti se o vseh dejstvih in okoliščinah ter pravico izpodbijati ugotovitve in navedbe organa in nasprotnih strank ter drugih udeležencev postopka. Organ ne sme izdati odločbe, preden ne da stranki možnosti, da se izreče o dejstvih in okoliščinah, na katere se mora opirati odločba (146. člen ZUP). Bistvo tega načela tako ni zgolj v formalnem pozivanju k izjasnitvi, pač pa v možnosti stranke (tudi stranskega udeleženca), da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev, da uveljavlja svoje pravice oziroma brani svoje koristi, ter da se seznani s celotnim potekom in rezultatom ugotovitvenega ter dokaznega postopka. Vodenje poštenega postopka s strani upravnega organa pa ne pomeni zgolj zavzetje stališč stranke glede dejanskih vidikov zadeve, temveč tudi glede pravnih vidikov. V konkretnem primeru stranski udeleženec ni imel možnosti za učinkovito podajanje svojih stališč, saj ga organ pred izdajo izpodbijane odločbe ni seznanil z rezultatom ugotovitvenega ter dokaznega postopka in ga ni seznanil s svojim pravnim naziranjem v zadevi. V posledici neizpolnjene obveznosti organa je izpodbijana odločba za stranskega udeleženca presenečenje, saj pred njeno izdajo ni imel možnosti, da se izjavi o končnih ugotovitvah organa v dokaznem postopku in z njegovim pravnim naziranjem v zadevi. Pravica do izjave je bila tako brez dvoma okrnjena na način, da predstavlja na strani organa bistveno kršitev pravil postopka in je treba izpodbijano odločbo odpraviti že iz tega razloga. Organ na več mestih oziroma pri več dokumentih izpostavlja, da se stranski udeleženec ni opredelil do izjeme poslovne skrivnosti. Stranski udeleženec izpostavlja, da je izostanek natančne opredelitve do izjeme poslovne skrivnosti v posameznih dokumentih posledica sukcesivnega opredeljevanja, saj z določenimi dokumenti, ki naj bi bili predmet zahteve, stranski udeleženec ob prvem pozivu k opredelitvi sploh ni razpolagal in navajanja drugih – primarnih argumentov za izvzem iz postopka oziroma iz prostega dostopa po predmetni zahtevi, kot je argument prekoračitve zahteve prosilca s strani organa. Če bi organ izpolnil svojo obveznost omogočanja učinkovite izjave stranskega udeleženca v postopku in bi stranski udeleženec pred izdajo izpodbijane odločbe seznanil z rezultatom dokaznega postopka in svojim pravnim naziranjem v zadevi, bi se stranski udeleženec tudi v celoti in določno oziroma določneje opredelil do izjeme poslovne skrivnosti v posameznih dokumentih. Ker mu organ ni omogočil pravice do izjave v obsegu in kvaliteti, ki jo terja 22. člen Ustave, se stranski udeleženec tudi ni mogel izjaviti v obsegu in kvaliteti, v kateri mu mora biti ta možnost dana. Dalje je stranski udeleženec navedel, da se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti tudi zato, ker je obrazložitev posplošena in se ne nanaša na konkreten dokument, ki je predmet presoje. Stranski udeleženec je za vsakega izmed presojanih zapisnikov posebej podrobno navedel pritožbene razloge in zaključil, da je izpodbijana odločba obremenjena z bistvenimi kršitvami postopka in jo je treba odpraviti že iz tega razloga, organu pa naložiti, da v novem postopku pred sprejemom odločitve stranskega udeleženca seznani z rezultati dokaznega postopka in njegovim pravnim naziranjem v zadevi ter mu da možnost učinkovite pravice do izjave – tako da se do njih opredeli. Stranski udeleženec je posebej izpostavil, da sme organ v stvareh, v katerih je po zakonu ali naravi stvari za začetek upravnega postopka potrebna zahteva stranke, začeti in voditi postopek le, če je taka zahteva podana. Upravni organ je v postopku, ki se lahko začne la na zahtevo stranke, vezan na zahtevek stranke po vsebini, po temelju in po obsegu (128. člen ZUP). Postopek odločanja po ZDIJZ je postopek, ki se začne na predlog stranke. Organi, ki v tem postopku odločajo, so na zahtevek stranke vezani. Upravni organ ne more na podlagi vložene vloge stranke odločati o tistem, česar stranka ni zahtevala, čeprav bi bil sicer za to morda pristojen. V obravnavani zadevo je torej glede tega, ali je bil zahtevek prekoračen, relevantno, kaj je prosilec z zahtevo zahteval. Ker ni sporno, da je zahteval zapisnike iz nadzornih postopkov nad Splošnimi pogoji, predmet zahteve očitno niso postopki, ki so se nanašali na Posebne pogoje. Organ je tako prekoračil svoje pristojnosti pri odločanju o zapisnikih št. 0610-9726/2020-1 z dne 12. 11. 2020, 0610-12810/2018-7 z dne 30. 1. 2019, št. 0610-3684/2020-1 z dne 24. 4. 2020, št. 0610-13202/2019-5 z dne 8. 5. 2020 in št. 0610-3684/2020-7 z dne 12. 1. 2023. Ker je pri izdaji izpodbijane odločbe organ prekoračil svoje pristojnosti, dejansko stanje pa je v posledici kršitev napačno ugotovljeno, ter tudi materialno pravo v takšnih okoliščinah ni bilo uporabljeno pravilno, je treba izpodbijano odločbo odpraviti in organu naložiti, da v novem postopku svoje pristojnosti izvršuje v mejah postavljene zahteve, da dejansko stanje ugotovi v celoti in pravilno (glede obsega razkritja glede na vsebino zahteve) ter nanj pravilno aplicira materialno pravo (izjeme od prostega dostopa).

Organ je pritožbo, z dopisom št. 090-26/2025-16 z dne 8. 8. 2025, skupaj s spisovno dokumentacijo, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi odstopil IP skladno z določbo prvega in drugega odstavka 245. člena ZUP.

Pritožba ni utemeljena.

Uvodoma IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Stranski udeleženec je v pritožbi navedel, da izpodbija:

- 6., 7. in 8. alinejo točke I. izreka izpodbijane odločbe, ki se nanašajo na dokumente: zapisnik št. 0610-9726/2020-1 z dne 12. 11. 2020, zapisnik št. 0610-12810/2018-7 z dne 30. 1. 2019 in zapisnik št. 0610-3684/2020-1 z dne 24. 4. 2020;

- odstavka … v točki II. izreka izpodbijane odločbe, ki se nanašata na dokumente: zapisnik št. 0610-13202/2019-5 z dne 8. 5. 2020, zapisnik št. 0610-14374/2021-5 z dne 19. 11. 2021, zapisnik št. 0610-4206/2022-7 z dne 8. 4. 2022, zapisnik št. 0610-4206/2022-19 z dne 9. 6. 2020, zapisnik št. 0610-4206/2022-36 z dne 6. 1. 2023, zapisnik št. 0610-3684/2020-7 z dne 12. 1. 2023.

Predmet presoje tega pritožbenega postopka je torej vprašanje, ali je organ na podlagi izpodbijane odločbe prosilcu utemeljeno omogočil (delni) dostop do navedenih zapisnikov.

1. Glede obsega zahteve

Iz zahteve prosilca nedvoumno izhaja, da je želel prejeti »vse zapisnike o inšpekcijskih nadzorih v zvezi s presojo nepoštenih določb splošnih pogojev telekomunikacijskih operaterjev…, …. in …., izdanih v obdobju od 1. 1. 2019 do 13. 5. 2025«. IP ugotavlja, da je bila zahteva postavljena dovolj široko in jasno, da je organ upravičeno ugotovil, da so zato, ker so posebni pogoji neločljivi del splošnih pogojev, predmet zahteve tudi tisti zapisniki, ki se nanašajo na posebne pogoje. IP sledi utemeljitvi organa, da ZVPot-1 v 20. členu določa, da se za pogodbene pogoje po tem zakonu štejejo vse sestavine pogodbe, ki jih določi podjetje, zlasti tiste, ki so določene tudi v splošnih pogojih poslovanja, na katere se pogodba sklicuje. Iz tega sledi, da so posebni pogoji neločljivo povezani s pogodbenimi pogoji, saj ti zavezujejo obe strani, pri čemer potrošnik nanje ne more vplivati in/ali jih kakorkoli spreminjati. Kot je pravilno navedel organ v izpodbijani odločbi, je takšno razlago v praksi nenazadnje sprejel tudi sam stranski udeleženec, ki je na svoji spletni strani[3] v svojih posebnih pogojih že večkrat zapisal, da so posebni pogoji neločljivi sestavni del splošnih pogojev. Zato IP ni mogel slediti pritožbenim navedbam, da nekateri izmed obravnavanih zapisnikov (zapisniki št. 0610-9726/2020-1 z dne 12. 11. 2020, 0610-12810/2018-7 z dne 30. 1. 2019, št. 0610-3684/2020-1 z dne 24. 4. 2020, št. 0610-13202/2019-5 z dne 8. 5. 2020 in št. 0610-3684/2020-7 z dne 12. 1. 2023) niso zahtevane informacije. Upoštevati je treba namreč dejstvo, da prosilec pogosto ne ve, kako organ ali stranski udeleženec uradno poimenujeta svoje dokumente. IP je zato upošteval, da je predmet obravnavane zahteve lahko tudi drugače poimenovan dokument, ki smiselno predstavlja »zapisnik o inšpekcijskih nadzorih v zvezi s presojo nepoštenih določb splošnih pogojev telekomunikacijskih operaterjev«, saj ZDIJZ nalaga prosilcu opredelitev želene informacije v razumnih mejah, te pa so nedvomno povezane s prosilčevim omejenim poznavanjem dela organa. Dosledno vztrajanje pri absolutni določenosti želene informacije oziroma dokumenta bi v praksi lahko pomenilo de facto negacijo pravice do dostopa do informacije javnega značaja. Vendar pa iz pojasnil organa, ki je kot nadzorni organ strokovnjak na tem področju, izhaja, da je zahtevo prosilca obravnaval primerno široko, zato se IP pridružuje ugotovitvam organa glede samega obsega zahteve. Tudi sicer je nemogoče na podlagi pritožbenih navedb stranskega udeleženca presojati o odločanju preko zahtevka, saj je organ tisti, ki identificira dokumente, po 279. členu ZUP pa se za nično izreče zgolj tista odločba, ki jo je izdal organ brez zahteve stranke (128. člen tega zakona), če stranka pozneje ni izrecno ali molče v to privolila. Glede na to, da prosilec odločitvi organa ni oporekal, se šteje, da je v odločitev (tudi obseg zahteve) molče privolil. Prav tako se prosilec ni poslužil možnosti pritožbe, ki mu jo daje četrti odstavek 25. člena ZDIJZ,[4] kar vse vodi v zaključek, da so zapisniki, glede katerih je organ prosilcu na podlagi izpodbijane odločbe odobril dostop, tiste informacije javnega značaja, ki jih je prosilec tudi zahteval.

V tem pritožbenem postopku je bilo tako treba v nadaljevanju rešiti vprašanje, ali so zapisniki, ki jih je organ prepoznal kot predmet zahteve in se nanašajo na izpodbijani del izpodbijane odločbe (zapisniki št. 0610-9726/2020-1 z dne 12. 11. 2020, št. 0610-12810/2018-7 z dne 30. 1. 2019, št. 0610-3684/2020-1 z dne 24. 4. 2020, št. 0610-13202/2019-5 z dne 8. 5. 2020, št. 0610-14374/2021-5 z dne 19. 11. 2021, št. 0610-4206/2022-7 z dne 8. 4. 2022, št. 0610-4206/2022-19 z dne 9. 6. 2020, št. 0610-4206/2022-36 z dne 6. 1. 2023 in št. 0610-3684/2020-7 z dne 12. 1. 2023; v nadaljevanju zahtevani zapisniki), prosto dostopne informacije javnega značaja.

2. Glede zatrjevanih bistvenih kršitev pravil postopka

Stranski udeleženec se v pritožbi sklicuje na bistveno kršitev pravil postopka po tretji alineji drugega odstavka 237. člena ZUP in zatrjuje, da ni imel možnosti za učinkovito podajanje svojih stališč, saj ga organ pred izdajo izpodbijane odločbe ni seznanil z rezultatom ugotovitvenega ter dokaznega postopka in ga ni seznanil s svojim pravnim naziranjem v zadevi.

IP poudarja, da na podlagi drugega odstavka 15. člena ZDIJZ pravila splošnega upravnega postopka dopolnjujejo postopkovna pravila upravnega postopka dostopa do informacij javnega značaja, ki so določena v ZDIJZ in ZInfP. Glavni namen ugotovitvenega postopka je uresničitev načela materialne resnice (8. člen ZUP) in načela zaslišanja stranke (9. člen ZUP). Navedeno pomeni, da je uradna oseba, ki vodi postopek, dolžna spoštovati obe načeli, ki ju je mogoče uresničiti na različne načine. Na podlagi prvega odstavka 138. člena ZUP je treba pred izdajo odločbe ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki so za odločitev pomembne, in strankam omogočiti, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi. Četrti odstavek 146. člena ZUP določa, da organ ne sme izdati odločbe, preden ne da stranki možnosti, da se izreče o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembna za izdajo odločbe. Po preučitvi spisovne dokumentacije IP ugotavlja, da je organ z dopisom št. 090-26/2025-3 z dne 21. 5. 2025 stranskega udeleženca obvestil o vloženi zahtevi, navedel, kateri konkretni dokumenti so predmet zahteve in ga pozval, da pojasni in natančno navede, katere podatke iz navedenih dokumentov šteje za poslovno skrivnost, pri čemer je organ stranskega udeleženca tudi podrobno poučil, kaj je poslovna skrivnost in na kakšen način jo mora stranski udeleženec utemeljiti. Organ je odgovor stranskega udeleženca prejel 3. 6. 2025. Organ je v prilogah dopisa št. 090-26/2025-6 z dne 4. 6. 2025 stranskemu udeležencu posredoval fotokopijo zahteve prosilca in sedem zapisnikov. 12. 6. 2025 je organ prejel še dodatno izjasnitev in vprašanja stranskega udeleženca, na katera je odgovoril z dopisom št. 090-26/2025-10 z dne 11. 7. 2026. Na podlagi navedene komunikacije IP ugotavlja, da je organ stranskemu udeležencu večkrat dal možnost, da bi lahko ustrezno in učinkovito podal svoja stališča tako glede dejanskih kot tudi glede pravnih vidikov zadeve. Organ je dosledno upošteval načelo zaslišanja stranke in stranskemu udeležencu zagotovil tri temeljne pravice, ki izhajajo iz tega načela in jih stranski udeleženec izpostavlja v pritožbi:

1. izvrševanje pravice udeleževati se ugotovitvenega postopka mu je omogočil tako, da ga je pozval, da vstopi v postopek kot stranski udeleženec;

2. pravico izjaviti se o vseh dejstvih in okoliščinah mu je zagotovil s tem, da mu je omogočil, da se izjasni glede dokumentov, ki so bili predmet zahteve in mu jih je organ tudi posredoval, ter s tem, da mu je podal vsa potrebna pojasnila (npr. glede sodnega postopka, ki teče pred Upravnim sodiščem RS, glede tega, da je zadeva pod opr. št. 0610-14347/2021 zaključena,…);

3. pravico izpodbijati ugotovitve in navedbe organa in nasprotnih strank mu je zagotovil s tem, da mu je poslal vse relevantne dokumente in pojasnila ter izdal obrazloženo odločbo.

Iz navedenega izhaja, da ne zdržijo resne pravne presoja navedbe stranskega udeleženca, da pred izdajo izpodbijane odločbe ni imel možnosti, da se izjavi o končnih ugotovitvah organa v dokaznem postopku in z njegovim pravnim naziranjem v zadevi. Organ je namreč stranskemu udeležencu pojasnil, katere dokumente šteje, da so predmet zahteve, kakšno je mnenje Upravnega sodišča RS, zakaj šteje, da je zadeva pod opr. št. 0610-14347/2021 zaključena, ter tudi, na kakšen način pričakuje, da bo stranski udeleženec utemeljil zatrjevano poslovno skrivnost. Stranski udeleženec se sicer sklicuje, da je izostanek natančne opredelitve do izjeme poslovne skrivnosti v posameznih dokumentih posledica sukcesivnega opredeljevanja in navajanja drugih – primarnih argumentov za izvzem iz postopka oziroma iz prostega dostopa, vendar IP ocenjuje, da je imel stranski udeleženec dovolj časa, da bi se opredelil do vseh relevantnih vprašanj, čeprav mu je organ šele naknadno poslal nekatere dokumente, ki so predmet zahteve, hkrati pa bi stranski udeleženec, ki mimogrede ni prava neuka stranka, lahko poleg argumentov, ki jih je opredelil kot primarne, podredno navedel tudi ostale argumente, pa jih ni oziroma jih je pomanjkljivo, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju. IP ocenjuje, da je organ stranskemu udeležencu nudil vse relevantne informacije ter mu dal večkrat možnost in na razpolago dovolj časa, da bi se opredelil do vseh relevantnih vprašanj. To pa je tudi bistvena okoliščina, ki dela obravnavni primer drugačen od primerov iz sodne prakse, na katere se sklicuje stranski udeleženec v pritožbi. Vsem primerom, ki jih navaja stranski udeleženec, je namreč skupno, da organ stranki sploh ni dal možnosti (oziroma ni izkazal, da ji je dal možnost), da bi podala svoje stališče v upravnem postopku. Poleg tega pa tudi ne gre za vsebinsko primerljive zadeve (npr. sodbe Upravnega sodišča RS št. I U 1204/2024-8 z dne 5. 8. 2024 - postopek dodelitve brezplačne pravne pomoči, št II U 294/2020-12 z dne 1. 9. 2023 – postopek javnega razpisa, št. II U 2/2019-12 z dne 12. 8. 2021 – postopek odmere dohodnine), v različnih upravnih postopkih pa je treba ugotavljati različna dejstva in okoliščine, zato tudi iz tega vidika primeri, ki jih izpostavlja stranski udeleženec, za obravnavani primer niso pravno upoštevni.

IP se strinja, da je v postopku po ZDIJZ treba zagotoviti izvrševanje načela zaslišanja stranke, vendar v določenih mejah. Pravico stranke, da se udeležuje postopka, urejata 9. in 44. člen ZUP, pri čemer je bistvo pravnega varstva, ki ga stranki dajeta navedeni določbi, v tem, da se da stranki možnost vselej, ko bi lahko njena izjava kakorkoli vplivala na odločitev organa oziroma na samo odločbo. Zagotovo pa omenjena pravica ni namenjena temu, da se na ta način stranko seznanja z vsakim korakom v postopku, kljub dejstvu, da ta stranka s svojo izjavo nikakor ne more vplivati na odločitev organa. Sprejetje nasprotnega stališča bi bilo brez dvoma v nasprotju z ekonomičnostjo postopka (14. člen ZUP), ki zahteva, da se postopek vodi hitro in s čim manjšimi stroški ter zamudo. Široka razlaga oziroma tolmačenje določb 9. in 44. člena ZUP na način, kot izhaja iz navedb stranskega udeleženca, bi v postopku po ZDIJZ lahko vodila celo k absurdnim situacijam, saj bi nasprotne stranke lahko v nedogled podajale izjave. Na ta način bi bila ustavna pravica dostopa do informacij javnega značaja dejansko onemogočena oziroma izničena, saj se ugotovitveni postopek nikoli ne bi zaključil. Preširoka razlaga načela zaslišanja stranke v postopkih po ZDIJZ bi torej povzročila nedopustno podaljševanje postopkov in nenazadnje tudi možnost nastanka dodatnih stroškov za prosilca (če bi stranski udeleženci uveljavljali stroške, ki bi jim nastali zaradi udeležbe v postopku). Takšna razlaga bi nedvomno povzročila nesorazmerne ovire pri uresničevanju ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja.

IP ugotavlja, da je organ ustrezno izvrševal načelo zaslišanja stranke s tem, ko je stranskemu udeležencu pred izdajo izpodbijane odločbe na zgoraj opisan način večkrat dal možnost, da se izreče o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembna za izdajo odločbe, kot to določa 146. člen ZUP. Glede navedb stranskega udeleženca, da ga organ ni seznanil s svojim pravnim naziranjem v zadevi, pa IP pojasnjuje, da na pravno presojo organa opredelitev stranskega udeleženca nikakor ne bi mogla vplivati, saj pravno presojo organ opravi vselej na podlagi in skladno z zakonom, kot mu to nalaga načelo zakonitosti iz 10. člena ZUP. IP zato meni, da organ stranskega udeleženca pred izdajo izpodbijane odločbe ni bil dolžan seznaniti s svojim pravnim naziranjem v zadevi širše, kot je to sicer storil. Kakšno odločitev o zahtevi bo zavzel organ, namreč ni stvar načela kontradiktornosti, temveč je to stvar presoje in uporabe materialnega prava, in sicer glede vprašanja, kateri dokumenti so zahtevane informacije javnega značaja in ali ti vsebujejo podatke, ki so izjema od prostega dostopa.

Stranski udeleženec dalje navaja, da se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti, ker je obrazložitev posplošena in se ne nanaša na konkretni dokument, ki je predmet presoje. Po preučitvi vsebine izpodbijane odločbe je IP ugotovil, da je organ tako v izreku kot tudi v obrazložitvi izpodbijane odločbe, navedel konkretne številke vseh obravnavanih zapisnikov, ki se nanašajo na stranskega udeleženca, nato pa je za vsak obravnavani zapisnik oziroma za skupino smiselno podobnih zapisnikov v obrazložitvi podal konkretne argumente, s katerimi je odgovoril tudi na navedbe stranskega udeleženca v zvezi s posameznimi obravnavanimi zapisniki. V delih, ki se nanašajo na delni dostop, se obrazložitev sklicuje na izrek izpodbijane odločbe, ki za vsak obravnavani zapisnik posebej vsebuje navedbo vrste varovanih osebnih podatkov in natančne lokacije, kje se slednji v dokumentu nahajajo. Upoštevaje navedeno IP ugotavlja, da je objektivno nemogoče slediti navedbam stranskega udeleženca, saj obrazložitev izpodbijane odločbe ni ostala na abstraktni ravni, ampak je konkretna in kot takšna omogoča preizkus.

3. Glede zatrjevane poslovne skrivnosti stranskega udeleženca

Stranski udeleženec v pritožbi navaja razloge za izostanek natančne opredelitve do izjeme poslovne skrivnosti pred izdajo izpodbijane odločbe, glede katerih je IP že zgoraj navedel, da so neutemeljeni. Poleg tega pa stranski udeleženec tudi v pritožbi ni z ničemer konkretno utemeljil, ali bi organ v obravnavanih zapisnikih moral prekriti večji obseg podatkov, kot to izhaja iz izpodbijane odločbe. Stranski udeleženec v pritožbi le pavšalno in povsem abstraktno zatrjuje, da iz obrazložitve izpodbijane odločbe ni mogoče ugotoviti, kaj je bil dejanski razlog za odločitev, da podatki iz obravnavanih zapisnikov ne morejo biti poslovna skrivnost. IP pripominja, da je organ sicer z odločitvijo v izpodbijani odločbi v določenem delu sledil sklicevanju stranskega udeleženca na poslovno skrivnost (glede določenih podatkov v zapisnikih št. 0610-368/2020-7 z dne 12. 1. 2023, št. 0610-4206/2022-19 z dne 9. 6. 2022 in št. 0610-4206/2022-36 z dne 6. 1. 2023) in ta del zato ni predmet tega pritožbenega postopka.

Za poslovno skrivnost, kot izjemo iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, štejejo informacije, ki izpolnjujejo zahteve za poslovno skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja poslovne skrivnosti. Pojem poslovne skrivnosti po 2. členu Zakona o poslovni skrivnosti (Uradni list RS, št. 22/19, v nadaljevanju ZPosS) zajema nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije, ki kumulativno izpolnjuje naslednje zahteve:

- je skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij;

- ima tržno vrednost;

- imetnik poslovne skrivnosti je v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost.

Domneva se, da je zahteva iz tretje alineje prejšnjega odstavka izpolnjena, če je imetnik poslovne skrivnosti informacijo določil kot poslovno skrivnost v pisni obliki in s tem seznanil vse osebe, ki prihajajo v stik ali se seznanijo s to informacijo, zlasti družbenike, delavce, člane organov družbe in druge osebe. Za poslovno skrivnost se ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne, ali informacije o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev.

Nedvomno je dokazno breme o obstoju poslovne skrivnosti na strani subjekta, ki poslovno skrivnost zatrjuje, glede česar je bil stranski udeleženec opozorjen v dopisu organa št. 26/2025-3 z dne 21. 5. 2025, pa tega kljub temu ni izpolnil tega dokaznega bremena. V skladu s prakso IP in sodno prakso,[5] poslovna skrivnost ni absolutna pravica subjekta, ki jo zatrjuje, še posebej, če gre zgolj za abstraktno in neobrazloženo sklicevanje na to, da določen podatek po mnenju stranskega udeleženca predstavlja poslovno skrivnost brez konkretnih utemeljitev, kot to velja v obravnavanem primeru. Stranski udeleženec je torej imel možnost, da bi zavaroval svoje podatke, vendar tega ni uspel dokazati. Ob tem IP pojasnjuje, da sama pisnost oziroma označitev dokumentov za obstoj poslovne skrivnosti ne zadošča, zato zgolj predložitev pravilnika o poslovni skrivnosti, kot je to storil stranski udeleženec v prilogah dopisa z dne 30. 5. 2025, ne zadošča. Stranski udeleženec mora poleg tega konkretno dokazati tudi, da gre za nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije, ki so skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij ter da ima tržno vrednost. Poslovna skrivnost so le tisti podatki, pri katerih so vse tri zgoraj naštete zahteve kumulativno izpolnjene, na strani stranskega udeleženca pa je, da jih izkaže[6]. Stranski udeleženec ima vsa ustrezna znanja in izkušnje o trgu, na katerem deluje in natančno ve, kaj, kako in zakaj bi lahko vplivalo na konkurenčni položaj družbe.[7] Zato ne zadošča le abstraktno in neobrazloženo sklicevanje na to, da obravnavani dokumenti po mnenju stranskega udeleženca predstavljajo poslovno skrivnost, pri čemer z ničemer ne konkretizira, kateri konkretni podatki naj bi to bili in v katerih konkretnih dokumentih. Navedbe stranskega udeleženca morajo biti namreč konkretne in jasne (npr. stranski udeleženec se mora konkretno opredeliti do dejanske ali potencialne škode, ki bi mu nastala z razkritjem konkretnega strokovnega znanja, izkušenj ali poslovnih informacij). IP po preučitvi spisovne dokumentacije ugotavlja, da se stranski udeleženec pred izdajo izpodbijane odločbe glede vsebine zapisnikov, ki so predmet tega pritožbenega postopka, ni z ničemer konkretno skliceval na poslovno skrivnost, saj so njegove navedbe ostale zgolj na ravni splošne oziroma pavšalne opredelitve, brez kakršnekoli obrazložitve. V pritožbi pa stranski udeleženec navaja le razloge za izostanek natančne opredelitve do izjeme poslovne skrivnosti pred izdajo izpodbijane odločbe, ki, kot že rečeno, ne morejo biti pravno upoštevni. Tako splošno zatrjevanje stranskega udeleženca, brez jasne in konkretne opredelitve podatkov, ki so poslovna skrivnost, in brez kakršnekoli obrazložitve, za opredelitev izjeme ne zadostuje.[8] Imetnik poslovne skrivnosti, ki je gospodarski subjekt, od katerega se v pravnem prometu pričakuje posebna skrbnost, ki poslovne skrivnosti ne utemelji ustrezno, se na to izjemo in na svojo prava neukost v postopkih pred upravnimi organi ne more uspešno sklicevati, saj s takšnim ravnanjem poslovne skrivnosti sam ni ustrezno zavaroval. Stranski udeleženec v obravnavani zadevi je torej kot poslovni subjekt dolžan poznati svoje pravice, zato njegovo sklicevanje na »sukcesivno opredeljevanje« in »navajanje drugih – primarnih argumentov« ne zdrži resne pravne presoje.

IP je zato sledil odločitvi organa, da v obravnavanem primeru stranskemu udeležencu ni uspelo izkazati povezave med podatki v obravnavanih dokumentih s pogoji poslovne skrivnosti po 2. členu ZPosS. Glede na navedeno za obravnavane dokumente izjema poslovne skrivnosti po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ni podana.

4. Glede zatrjevane škode za izvedbo sodnega postopka

Stranski udeleženec organu očita, da se ni opredelil glede njegovih zatrjevanj, da bi razkritje zapisnikov št. 0610-4206/2022-7 z dne 8. 4. 2022, št. 0610-4206/2022-19 z dne 9. 6. 2022 in št. 0610-4206/2022-36 z dne 6. 1. 2023 škodilo izvedbi sodnega postopka.

IP pojasnjuje, da po izjemi iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Za obstoj te izjeme morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja:

1. zahtevana informacija predstavlja podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi konkretnega pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka in

2. razkritje zahtevanega podatka bi škodovalo izvedbi konkretnega postopka.

Organ je svojo odločitev utemeljeval z navedbo, da je Upravno sodišče RS dne 9. 6. 2025 sporočilo, da ni zadržkov, da se zahtevani dokumenti, ki so predmet upravnega spora pod številko I U 15/2023, ne bi razkrili prosilcu, ki je zahteval dostop, oz. posredovanje teh listin ne bi v ničemer škodovalo izvedbi sodnih postopkov v smislu 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP pojasnjuje, da je podrobna razlaga okoliščin, ki opredeljujejo morebitno škodo za izvedbo sodnega postopka v primeru razkritja dokumentov, oziroma podatkov, pridržana sodišču, ki v postopku odloča, zato so navedbe stranskega udeleženca glede te vrste škode za obravnavani primer pravno nerelevantne in se zato organ ni bil dolžan do njih opredeljevati. Iz istega razloga se tudi IP do teh pritožbenih navedb stranskega udeleženca ne opredeljuje. Takšno stališče izhaja iz sodne prakse (npr. sodbi Upravnega sodišča RS št. U 62/2007-12 z dne 5. 3. 2008 in št. U 664/2007-9 z dne 21. 2. 2008), ki opozarja, da mora imeti sodišče popolno avtonomijo, da samo oceni, ali bi razkritje podatkov škodovalo izvedbi postopka ali ne. Le sodišče ima pravico, da oceni, kdaj razkritje določenega podatka lahko škoduje izvedbi postopka. Tudi po ustaljeni praksi IP je za oceno škode, ki bi z razkritjem informacij nastala za postopek, pristojen organ, pred katerim teče ta postopek (npr. odločba IP št. 090-173/2025 z dne 9. 6. 2025). Ob tem IP pripominja, da namen izjeme po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ni varovanje interesov strank v postopku, ampak je objekt varstva pravilna in zakonita izvedba samega sodnega postopka.

Izhajajoč iz mnenja Upravnega sodišča RS z dne 9. 6. 2025 je IP zaključil, da je sodišče, pred katerim še teče postopek opr. št. I U 15/2023, jasno navedlo, da posredovanje obravnavanih zapisnikov ne bi v ničemer škodovalo izvedbi sodnih postopkov v smislu 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Takšno mnenje je torej sodišče podalo ob vedenju, da je prosilec dostop do zahtevanih dokumentov zahteval na podlagi določb ZDIJZ, kjer velja načelo univerzalnega prosilca. IP tako pritrjuje ugotovitvi organa, da izjema po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ v obravnavanem primeru glede obravnavanih zapisnikov ni podana.

5. Glede zatrjevane izjeme varstva upravnega postopka

V zvezi z zapisnikom št. 0610-14374/2021-5 z dne 19. 11. 2021 stranski udeleženec navaja, da mu organ ni posredoval uradnega zaznamka o zaključku postopka, zaradi česar se ni mogel opredeliti glede razkritja tega dokumenta.

IP ugotavlja, da je organ stranskega udeleženca v dopisu z dne 11. 7. 2025 seznanil z dejstvom, da je bil inšpekcijski postopek, v katerem je bil izdelan zapisnikom št. 0610-14374/2021-5 z dne 19. 11. 2021, dne 9. 3. 2022 z uradnim zaznamkom zaključen. IP pojasnjuje, da je navedeno dejstvo pomembno za ugotavljanje izjeme varstva upravnega postopka, ki jo ZDIJZ ureja v 7. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ta določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi upravnega postopka, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Za izjemo varstva upravnega postopka po 7. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ morata biti torej kumulativno izpolnjena dva pogoja:

- upravni postopek, v zvezi s katerim je bil sestavljen zahtevani podatek, je v teku in

- razkritje podatka bi škodovalo izvedbi upravnega postopka.

Kot je pravilno navedel organ v izpodbijani odločbi, ni zadržkov za posredovanje zapisnika št. 0610-14374/2021-5 z dne 19. 11. 2021 prosilcu, ker je upravni postopek končan, o čemer je organ tudi ustrezno seznanil prosilca. Sama seznanitev stranskega udeleženca z uradnim zaznamkom z dne 9. 3. 2022, zato ni bila potrebna. Ker že prvi pogoj iz 7. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ v obravnavanem primeru ni izpolnjen, izjema varstva upravnega postopka ni podana. IP še pripominja, da je izjema varstva upravnega postopka namenjena varstvu nadaljnje izvedbe upravnega postopka, zato lahko že po naravi stvari škodo, ki bi nastala z razkritjem dokumentov, oceni le organ, ki postopek vodi. Iz navedenega izhaja, da navedbe stranskega udeleženca, ki bi jih morebiti podal na podlagi vsebine uradnega zaznamka z dne 9. 3. 2022, glede škode za izvedbo upravnega postopka, niti ne bi bile pravno relevantne, četudi upravni postopek še ne bi bil zaključen.

6. Sklepno

IP je na podlagi vseh navedenih argumentov in pravnih podlag zaključil, da je je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena, zato jo je, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe).

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu: 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopusten upravni spor, ki se lahko sproži s tožbo pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, v roku 30 dni od dneva prejema te odločbe. Tožba se lahko vloži pisno po pošti, po elektronski poti ali osebno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva po vročitvi te odločbe, do izteka roka za vložitev tožbe (281.a člen ZUP). Odpoved pravici do sodnega varstva stranka poda pri organu s pisno izjavo ali ustno izjavo na zapisnik. Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva tudi glede posamezne točke izreka oziroma vsebinsko ločljivih delov izreka. Odpovedi pravici do sodnega varstva ni mogoče preklicati.

Postopek vodila

Jasna Duralija, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:  

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

[1] https://www.bob.si/upload/legal/Posebni%20pogoji%20za%20izvajanje%20storitev%20bob.pdf

[2] Glej tudi odločbo Informacijskega pooblaščenca št. 090-48/2021 z dne 2. 4. 2021.

[3] Tako je npr. navedeno na spletnih straneh:

[4] Če prosilec meni, da informacija, s katero se je seznanil, ni informacija javnega značaja, ki jo je navedel v zahtevi, lahko zahteva od organa, da mu omogoči seznanitev z informacijo javnega značaja, ki jo je navedel v zahtevi.

[5] Sodba Upravnega sodišča RS opr. št. IU 293/2020-21 z dne 18. 5. 2022

[6] Glej sodbi Upravnega sodišča RS št. IV 118/2022-34 z dne 20. 12. 2023 (24. in 28. točka obrazložitve) in št. II U 227/2024-21 z dne 26. 8. 2025 (35. in 37. točka obrazložitve).

[7] Glej sodbi Upravnega sodišča RS št. U 32/2008-25 z dne 8. 10. 2008 (stran 5 in 6 obrazložitve) in št. IU 1132/2015-26 z dne 27. 1. 2016 (od 19. do 24. točke obrazložitve).

[8] Glej sodbo Vrhovnega sodišča RS št. X Ips 70/2016 z dne 24. 5. 2017.