prosilec - Tržni inšpektorat RS

POVZETEK:

Organ je prosilcu zavrnil dostop do zahtevanih informacij, in sicer na podlagi petega odstavka 5. člena ZDIJZ. IP je odločitvi organa sledil, saj je ugotovil, da je prosilec v primeru vložitve obravnavanih zahtev prekoračil pravne meje pravice dostopa do informacij javnega značaja ter da je ravnal v nasprotju s socialno funkcijo pravice dostopa do informacij javnega značaja. Iz načina vlaganja obravnavanih zahtev namreč izhaja prosilčev namen, da preko postopkov po ZDIJZ, izvaja kontrolo dela organa oziroma hoče preko dostopa do informacij javnega značaja doseči, da se organ opredeli do njegovih prijav in analiz ter začne inšpekcijski postopek v konkretnih zadevah.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-90/2025/2

Datum: 4. 4. 2025

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi ……. (v nadaljevanju prosilec) z dne 10. 3. 2025, zoper odločbo Tržnega inšpektorata Republike Slovenije, Dunajska cesta 160, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-5/2025-7 z dne 12. 2. 2025, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.    Pritožba prosilca z dne 10. 3. 2025 zoper odločbo Tržnega inšpektorata Republike Slovenije, št. 090-5/2025-7 z dne 12. 2. 2025, se zavrne.

2.    V tem postopku posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

(1) Prosilec je po elektronski pošti na organ naslovil več zahtev za dostop do informacij javnega značaja, o katerih je odločal organ, in sicer je:

- dne 16. 1. 2025 zaprosil za posredovanje izpisa popisov vseh zadev, ki so nastale na osnovi objave na SG OR/00182/24: na: https://ec.europa.eu/safety-qate-alerts/screen/webReport/alertDetail/10092506?lanq=sl;

- dne 22. 1. 2025 zaprosil za posredovanje izpisa popisov vseh zadev iz nadzora glede omogočanja dostopnosti do neskladnih in nevarnih proizvodov na ….;

- dne 31. 1. 2025 zaprosil za posredovanje izpisa popisov vseh zadev iz nadzora plavajočih pripomočkov v letu 2024;

- dne 3. 2. 2025 zaprosil za  posredovanje izpisa popisov zadev, ki so nastale na osnovi objave v Safety Gate št.: SR/00535/25;

- dne 3. 2. 2025 zaprosil za posredovanje izpisa popisov vseh zadev, v katerih je bil izveden nadzor na osnovi objave v SG št.: SR/00455/25;

- dne z dne 9. 2. 2025 zaprosil posredovanje izpisa popisov vseh zadev iz nadzora skladnosti plavajočih pripomočkov na zadevni spletni tržnici ….

Z zahtevanimi informacijami se je prosilec želel seznaniti v elektronskem zapisu.

(2) O zahtevah prosilca je organ odločil z odločbo št. 090-5/2025-7 z dne 12. 2. 2025 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je posredovanje zahtevanih dokumentov zavrnil zaradi zlorabe instituta dostopa do informacij javnega značaja.

(3) V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ navedel, predmetne zahteve prosilca obravnava v okviru enega postopka, saj gre za funkcionalno povezane zahteve, ki jih prosilec glede na predhodne zahtevke dopolnjuje, ponavlja oziroma pošilja že predhodno poslane zahteve, pri čemer gre za smiselno povezane zahtevke glede na njihovo vsebino in področje. Nadalje organ povzema posamezne določbe ZDIJZ in navaja, da prosilec na organ že od februarja 2020 naslavlja različna obsežna sporočila, pri čemer želi s svojimi predlogi usmerjati in vplivati na postopke organa. Navaja, da prosilec sporočila pošilja številnim drugim naslovnikom, pri čemer obenem zastavlja tudi vprašanja in prilaga prijave, analize, tožbe ipd. Tako ugotavlja, da slednji z navedenim ravnanjem prekomerno obremenjuje njegovo delo, prav tako pa organ ob tem ne uresničuje namena ZDIJZ, temveč z vloženimi zahtevami samo nadaljuje s svojim načinom vlaganja zahtev za dostop do informacij javnega značaja preko katerih izraža svoje nestrinjanje z delovanjem organa in opozarja na, po njegovem mnenju, neučinkovito opravljene nadzore. Navaja tudi, da prosilec svoje vloge vlaga kontinuirano, zahteve pa se nanašajo na istovrstne dokumente (inšpekcijske postopke), ki jih je organ uvedel po obravnavi prijav prosilca. Nadalje dodaja, da število zahtevkov z zakonom res ni omejeno, vendar pa v konkretnem primeru ne ge za običajno ravnanje prosilca po ZDIJZ, kar izkazuje število njegovih vlog v preteklih letih. Dodaja, da prosilec v svojih zahtevkih posreduje več preteklih in obsežnih e-sporočil, katerih vsebina se prepleta, pri tem pa so v okviru posameznega zahtevka podani tudi pozivi drugim organom. Prav tako je potrebno pri odstopu pritožb organu druge stopnje vloge prosilca pošiljati preko spletnega odložišča velikih datotek, saj gre zaradi obširnih in nepreglednih elektronskih sporočil s prilogami, ki lahko obsegajo več kot 100 strani, za datoteke obsežnih velikosti. Nadalje organ izpostavlja, da je samostojen subjekt, ki mora ravnati v skladu z zakonodajo in svojo strategijo, zato svojega dela ne more podrejati posameznikom, ki želijo organ prisiliti, da sledi njihovim »ugotovitvam«, s tem, da neprestano pošiljajo velike količine gradiva. Organ namreč nadzira številna druga področja, ki so zajeta v več kot 200 predpisih, ki se vse skozi spreminjajo, zato mora svoje kadrovske vire izkoristiti in razporediti tako, da je organ prisoten na vseh tistih področjih dela, ki jih oceni za kritične v določenem obdobju in ne samo enem področju, na katerega ga s svojimi prijavami usmerja prijavitelj. Prav tako poudarja, da je bil prosilec že večkrat seznanjen, da namen ZDIJZ in pravice dostopa do informacij javnega značaja ni v tem, da se vpliva na delovanje organa oz. prisili organ, da odgovarja na prijave, niti ni ta pravica izključno v interesu prosilca, temveč v interesu družbe. Ob tem se sklicuje na odločbo IP št. 090-127/2023/2 z dne 5. 5. 2023. Navedeno organ podpre s statistiko vlog prosilca, ki je v letu 2022 na organ naslovil 83 zahtev za dostop do informacij javnega značaja, v letu 2023 173 takšnih zahtev, v letu 2024 pa kar 260 vlog. Navedena statistika dodatno potrjuje, da ne gre za povprečnega prosilca po ZDIJZ, saj je organ sicer letno prejel v povprečju od 25 do 30 vseh zahtev po ZDIJZ. Organ tako ugotavlja, da namen prosilca ni izvajanje nadzorne funkcije, kot jo prosilcem daje ZDIJZ. Ob tem se sklicuje na sodbo Upravnega sodišča opr. št. II U 214/2016, iz katere izhaja, da so šiknozne tiste zahteve, s katerim želi prosilec organu na različne načine škodovati (npr. z žalitvami, z vlaganjem velikega števila zahtev, ipd.).

(4) Zoper izpodbijano odločbo je prosilec dne 10. 3. 2024 vložil pritožbo na 99 straneh ter ji priložil še dve prilogi (74 strani). V njej oporeka ugotovitvam organa ter ponovi ugotovitve o neskladnosti izdelkov, glede katerih je opozarjal organ. Zavrača navedbe, da prekomerno zasipava organ, saj meni, da zgolj opozarja na to, da se organi niso ustrezno, hitro in učinkovito odzivali na podane prijave zoper nepravilnosti na trgu, na kar opozarja že več let. Poudari tudi utemeljenost svojih prijav in dejstvo, da so bile vse njegove vloge po ZDIJZ povsem napačno prepoznane kot zloraba pravice dostopa do informacij javnega značaja.

(5) Glede pritožbenih navedb o kršitvah pri posameznih izdelkih, kot jih navaja prosilec in glede izvajanja nadzora organa, IP pojasnjuje, da so te za konkretni postopek irelevantne, saj je predmet konkretnega pritožbenega postopka preveritev, ali je organ v postopku na prvi stopnji pravilno odločil o zahtevah za dostop do informacij javnega značaja, pri čemer se ne presoja materialnopravnih postopkov, ki jih na podlagi zakona vodi organ v svojih nadzorih.

(6) Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilca odstopil v reševanje IP.

Pritožba ni utemeljena.

(7) IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(8) Ker je organ prosilcu zavrnil dostop do informacij javnega značaja na podlagi petega odstavka 5. člena ZDIJZ, je IP v nadaljevanju presojal, ali je bila odločitev organa pravilna in na zakonu utemeljena.

(9) ZDIJZ v petem odstavku 5. člena določa, da lahko organ prosilcu izjemoma zavrne dostop do zahtevane informacije, če prosilec z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorabi pravico dostopa do informacij javnega značaja po tem zakonu oziroma je očitno, da so zahteva ali zahteve šikanoznega značaja.

(10) IP pojasnjuje, da se je do teoretičnega vidika zlorabe pravice v svojih odločbah že večkrat opredelil, ko je presojal odločitve organov oziroma zavezancev[1], zato pravne teorije o pojmu zlorabe pravice na tem mestu ne navaja ponovno. Prav tako se je IP do pojma zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja že podrobneje opredelil tudi v odločbah, ki so bile izdane prosilcu v pritožbenih postopkih v istovrstnih zadevah pri organu.[2]

(11) IP poudarja, da se institut zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja (v nadaljevanju zloraba pravice dostopa) po petem odstavku 5. člena ZDIJZ presoja v vsakem posameznem primeru posebej, izhajajoč iz splošnega načela ZDIJZ, da so informacije javnega značaja dostopne vsakomur in da si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati doseči čim večjo obveščenost javnosti o svojem delovanju. Ob tem IP še poudarja, da je presoja obstoja zlorabe pravice dostopa institut, ki ga je treba uporabljati z veliko mero previdnosti in le tam, kjer je to nujno potrebno. Kriterije, ki opredeljujejo zlorabo pravice dostopa, je treba razlagati ozko in v vsakem primeru posebej. Utemeljitev obstoja zlorabe pravice dostopa mora vselej ostati skrajno sredstvo v postopkih odločanja o zahtevah za posredovanje informacij javnega značaja in se sme uporabiti le v primeru, če od organa objektivno ni mogoče pričakovati, da bo o dostopu do vseh zahtevanih informacij javnega značaja odločal po postopku, ki ga določa ZDIJZ.

(12) IP na podlagi pregleda spisovne dokumentacije predmetne pritožbene zadeve ugotavlja, da so v obravnavanem primeru izpolnjeni kriteriji za zlorabo pravice, kar bo pojasnjeno v nadaljevanju te odločbe.

(13) Pri odločanju o zlorabi pravice dostopa je IP upošteval, da prosilec svoje zahteve vlaga kontinuirano, za nekatere zahteve zakonski rok za odločitev še ni potekel pred vložitvijo nove zahteve, pri čemer se vse zahteve nanašajo na istovrstne dokumente (inšpekcijske postopke), ki jih je oz. jih ni organ uvedel na podlagi prijav prosilca. IP je v tem pritožbenem postopku vse obravnavane zahteve, naštete v uvodu obrazložitve te odločbe, o katerih je organ odločil z izpodbijano odločbo, obravnaval kot funkcionalno celoto. Tako je npr. organ v letu 2022 s strani prosilca prejel 83 zahtev za dostop do informacij javnega značaja, v letu 2023 kar 173 vlog ter v letu 2024 kar 260 vlog. Prosilec v pritožbi izrecno navaja, da so vse zahteve po ZDIJZ podane v konkretnih zadevah, ki so bile začete s konkretnimi prijavami nepravilnosti na trgu. Zahteve po ZDIJZ so bile torej podane potem, ko se je ugotovilo, da ustrezno učinkovito delovanje organa ni bilo zaznano in so se nepravilnosti na trgu v enaki ali podobni obliki pojavljale še naprej. Zahteve prosilca in z njimi povezane pritožbe so obsežne, v njih prosilec izčrpno navaja vsa dejstva glede neustreznosti izdelkov, kar v postopku po ZDIJZ ni predmet presoje in kar je bilo prosilcu v postopkih že večkrat pojasnjeno. Tako npr. prosilec zahteve vlaga v obsežnih vlogah, s katerimi podaja tudi analize nepravilnosti in prijave, vključno s slikovnim materialom proizvodov, izraža svoja nestrinjanja s pristopi in delom organa ipd. Da so vloge prosilca obsežne (zahteve in vloge se prepletajo, priloge  ponavljajo itd.), izhaja tudi iz pritožbenih navedb prosilca, ko  navaja, da če bi bila odzivnost organa primerna glede na tveganja, ki jih predstavljajo nepravilnosti na trgu, in torej tudi pravilna glede na določbe zakonodaje ter predvsem učinkovita s prepoznavnostjo na trgu, te obsežnosti in prepletenosti prav gotovo ne bi bilo.

(14) ZDIJZ kot materialni zakon, ki je podlaga za pravico dostopa do informacij javnega značaja, sam ne določa konkretnih kriterijev oziroma elementov, ki kažejo na zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja, niti ni z ZDIJZ omejeno število vlog, ki jih lahko vloži posamezen prosilec, zato IP pri presoji zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja upošteva kriterije, ki so se razvili za opredelitev zlorabe pravice v pravni teoriji in praksi, npr. ponavljajoče se vloge za isto zadevo s pavšalnimi navedbami, očitno nedovoljene in neutemeljene vloge brez možnosti za uspeh, navidezno uveljavljanje pravice preko vlaganja vlog z vsebino, ki pomenijo negativno vrednostno sodbo in žalitve, zasipavanje organa z vlogami, s čimer se ovira učinkovito delo organa na vseh področjih, poseganje v dostojanstvo organa, vlaganje vlog z namenom povzročanja neprijetnosti ali drugih nevšečnosti organu itd.[3]

(15) IP ugotavlja, da iz načina vlaganja zahtev prosilca in kasneje tudi iz vloženih pritožb izhaja njegov namen, da preko postopkov po ZDIJZ izvaja kontrolo dela organa oziroma želi preko dostopa do informacij javnega značaja doseči, da se organ opredeli do njegovih prijav in analiz ter začne inšpekcijski postopek v konkretnih zadevah. Slednje večkrat izpostavlja v pritožbi, ko pojasnjuje vzroke zaradi katerih vlaga zahteve na podlagi ZDIJZ. Navedeno ni v skladu z namenom ZDIJZ, kot izhaja iz 2. člena ZDIJZ, ki je v tem, da se zagotovi javnost in odprtost delovanja organov ter omogoči uresničevanje pravice fizičnih in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja.[4] Ni pa ZDIJZ zakon, na podlagi katerega bi organi morali uvesti postopke, za katere so sicer materialnopravno pristojni. IP je prosilcu že večkrat pojasnil, da v postopkih po ZDIJZ prosilec ne more doseči aktivnega ravnanja organov, niti ni ta zakon namenjen temu, da bi organi ustvarjali informacije, s katerimi očitno ne razpolagajo (npr. informacije iz inšpekcijskih postopkov, ki jih organ ni uvedel in posledično zahtevane informacije očitno ne obstajajo).

(16) Iz vsebine vlog prosilca izhaja preplet opozoril na nepravilnosti pri posameznih izdelkih oz. spletnih strani in prijav za uvedbo inšpekcijskega postopka ter na drugi strani zahtev za dostop do informacij javnega značaja, kot so npr. izpis dokumentov iz posameznih konkretnih inšpekcijskih zadev ali izpis dokumentov, ki naj bi oziroma so nastali na podlagi prijave prosilca. Pri tem prosilec podaja tudi negativno vrednostno sodbo glede dela organa, tako na podlagi njegovih konkretnih prijav, kot tudi na splošno, očita neučinkovito delo organa, kar ni predmet postopka po ZDIJZ. IP na podlagi pregleda dokumentov konkretne zadeve ugotavlja, da prosilec zahteva dostop do informacij javnega značaja po ZDIJZ, torej do dokumentov iz konkretnih zadev, zgolj in samo z namenom, da bi dokazal neučinkovito delo organa oziroma, da bi dosegel, da bi organ upošteval njegove prijave in uvedel inšpekcijske postopke glede izdelkov, na katere opozarja prosilec. Slednje v pritožbi večkrat izpostavi tudi prosilec sam, ko navaja vzroke, zakaj vlaga zahteve po ZDIJZ. IP ponovno poudarja, da navedeno ni v skladu z namenom dostopa do informacij javnega značaja, saj ZDIJZ ni orodje za kontrolo dela organa, oziroma za »prisilo« organa, da začne inšpekcijski postopek v posameznih zadevah. Povedano drugače, tudi če so vse prijave prosilca, ko poziva k ukrepanju glede neustreznih proizvodov na trgu, utemeljene, pravica dostopa do informacij javnega značaja ni orodje, s katerim bi prosilec organ lahko prisilil k ukrepanju oziroma k uvedbi nadzora, kot ga zahteva prosilec. Pravica dostopa do informacij javnega značaja se namreč nanaša le na že ustvarjene dokumente, ne pa na pojasnila, razlage in aktivno ukrepanje, ki ga organ (še) ni izvedel in posledično ne obstaja. Ker zahteve prosilca za dostop do informacij javnega značaja niso v skladu z namenom po ZDIJZ, IP ugotavlja, da gre za zlorabo pravice.

(17) Dalje IP ugotavlja, da ne glede na to, da število zahtev po ZDIJZ sicer ni omejeno, v obravnavanem primeru število in obsežnost vlog, iz katerih izhajajo med drugim tudi zahteve za dostop do informacij javnega značaja, prekomerno obremenjujejo organ. Kot izhaja iz posredovane dokumentacije, je prosilec organu praktično dnevno pošiljal sporočila, med katerimi je večina zelo obsežnih, s priloženimi analizami, dopolnjena z novimi proizvodi ali dodatnimi nepravilnostmi. Poleg prijav in analiz z nepravilnostmi v sporočilih, je prosilec hkrati vlagal tudi zahteve za dostop do informacij javnega značaja. V posameznih sporočilih se tako prepletajo različni zahtevki, tudi zahteve po ZDIJZ. Razumsko torej ni mogoče pričakovati, da bo organ uspel v zakonskem roku odločiti o tolikšnem številu obsežnih zahtev z določeno vsebino. Takšnega pričakovanja zato tudi ni mogel imeti prosilec in ga po presoji IP tudi ni imel. Kljub temu pa to še ne pomeni, da organ ne dela oziroma, da je njegovo delo neučinkovito in nestrokovno, prav to pa hoče po mnenju organa, čemur pritrjuje tudi IP, prosilec preko zahtev za dostop do informacij javnega značaja po ZDIJZ, dokazati. IP v zvezi z navedenim ponovno opozarja, da tako v konkretnem primeru ne gre za pošteno uporabo pravice prosilca po ZDIJZ, zaradi česar šteje, da je prosilec zlorabil pravico dostopa in da je potrebno njegove zahteve iz tega razloga zavrniti, kot to določa peti odstavek 5. člena ZDIJZ. Po oceni IP tudi ni dvoma, da takšen način vlaganja zahtev s strani prosilca organu nedvomno otežuje oziroma onemogoča tudi ravnanje v skladu z načelom ekonomičnosti postopka (14. člen ZUP). Da je število vlog prosilca prekomerno, izkazuje tudi zgoraj navedena statistika, povzeta iz obrazložitve izpodbijane odločbe. Slednje izhaja tudi iz pregleda dokumentarnega gradiva IP, saj je IP v letu 2023 od prosilca prejel preko 300 vlog, v letu 2024 pa preko 400 vlog, med temi številne zgolj v vednost (te je prosilec poslal tudi na elektronske naslove številnih drugih organov in funkcionarjev).

(18) Ob navedenem pa IP ponovno izpostavlja dejstvo nepreglednih in obsežnih vlog prosilca, saj ta s posamezno vlogo hkrati podaja svoje nestrinjanje z delom organa, izpostavlja svoje ugotovitve, se pritožuje zoper posamezne odločitve organa ter vlaga oziroma ponavlja svoje prijave. Vlogam pripenja tudi predhodne vloge in obsežno slikovno in drugo gradivo. Vloge prosilca so tako tudi po oceni IP nepregledne in tudi izjemno obsežne. IP pa v zvezi s svojo odločitvijo izpostavlja še dejstvo, da se ravnanje prosilca ponavlja, čeprav sta tako organ, kot tudi IP v svojih predhodnih odločbah prepoznala takšno ravnanje prosilca kot zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja.

(19) IP zato sledi stališču organa, da je v konkretnem primeru očitno, da namen prosilca ni le seznanjenost z delovanjem organa, kot ga zasleduje ZDIJZ, temveč je njegov namen ta, da dokaže nesposobnost oziroma nestrokovnost organa, kar organu v svojih vlogah neprestano tudi očita ter hoče preko postopkov po ZDIJZ doseči, da se organ opredeli do njegovih prijav in analiz, oziroma da uvede inšpekcijske postopke. Določbe ZDIJZ pa temu niso namenjene, zato IP ugotavlja, da pri zahtevah prosilca za posredovanje informacij javnega značaja, ne gre za pošteno uporabo pravic dostopa do informacij javnega značaja. Nedvomno ima vsakdo pravico zahtevati dostop do informacij javnega značaja, vendar ne na način, kot je opisan v konkretnem primeru, torej da hoče preko dostopa po ZDIJZ doseči, da organ njegove prijave in opozorila na nepravilnosti vsebinsko obravnava in da preko zahtevanih informacij javnega značaja dokazuje neučinkovito delo organa. IP ob tem poudarja, da pravica dostopa do informacij javnega značaja ni priznana izključno v interesu prosilca, temveč tudi v interesu družbe, ki je v tem, da se v čim večji meri omogoči izvrševanje demokratične funkcije in funkcije nadzora obravnavane pravice, vendar nikakor ne na način, ki prekomerno ovira celotno delo organa ter uradne osebe in organ žali in s tem posega v njihovo dostojanstvo.[5]

(20) IP po preučitvi celotne zadeve zaključuje, da je v obravnavanem primeru mogoče ugotoviti, da je prosilec v primeru vložitve obravnavanih zahtev prekoračil pravne meje pravice dostopa do informacij javnega značaja ter da je ravnal v nasprotju z namenom pravice dostopa do informacij javnega značaja, s čimer je podana zloraba pravice po petem odstavku 5. člena ZDIJZ. Ob tem IP ponovno dodaja, da četudi bi bile prijave prosilca utemeljene, ZDIJZ nikakor ni orodje, s katerim bi prosilec organ prisilil, da obravnava njegove prijave.

(21) Na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag IP zaključuje, da je pritožba prosilca neutemeljena, zato jo je zavrnil na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(22) Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(23) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Mevlida Deljanin, univ. dipl. prav.

asistentka svetovalca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke

[1] Glej npr. odločbe IP št. 090-21/2015/, št. 090-157/2015, št. 090-254/2015, št. 090-19/2016, št. 090-211/2016, št. 090-55/2017, št. 090-215/2018, št. 090-146/2019/3, št. 090-239/2019/6.

[2] Glej npr. odločbe IP št. 090-213/2022/2, št. 090-269/2022/2, št. 090-2/2023/2, št. 090-127/2023/2, št. 090-242/2023/2, št. 090-330/2023, št. 090-375/2023/2, št. 090-25/2024/2, št. 090-26/2024/2, št. 090-27/2024/2, št. 090-103/2024, št. 090-440/2024, št. 090-441/2024, 090-73/2025..

[3] Navedeni kriteriji izhajajo iz sodne prakse, ki je našteta že v odločbah IP, ki so bile v pritožbenih postopkih izdane prosilcu v istovrstnih zadevah; glej npr. odločbe IP št. 090-336/2021/2, št. 090-75/2022/3, št. 090-213/2022/2, št. 090-269/2022/2, št. 090-275/2022 idr..

[4] Pojem informacije javnega značaja je opredeljen v 4. členu ZDIJZ.

[5] Vrhovno sodišče Republike Slovenije je v sodbi št. U 12/2008, z dne 30. 6. 2009, navedlo, da je žalitev organa ali uradne osebe treba pojmovati kot poseg v dostojanstvo organa (v njegov ugled, zunanjo ali objektivno čast, dobro ime v javnosti). Ob tem pa IP izpostavlja tudi upravno sodno prakso, npr. sodbo II U 214/2016 (tč. 21 obrazložitve), iz katere izhaja, citirano: »Na obstoj zlorabe pravice se sklepa na podlagi ravnanj prosilca, med katera sodi po presoji sodišča tudi šikaniranje, ki ga določba petega odstavka 5. člena ZDIJZ posebej omenja. Šikanozne so namreč tiste zahteve, s katerimi želi prosilec organu na različne načine škodovati, npr. z žalitvami, z vlaganjem velikega števila zahtev in z zahtevami za dostop do velikega obsega informacij ipd. Tovrstna ravnanja prosilca, ki organ prekomerno ovirajo pri delu, so v nasprotju z namenom, za katerega je prosilcu priznana pravica dostopa do informacij javnega značaja. Zato vsaka zahteva, ki je očitno šikanozna, že v osnovi pomeni tudi očitno zlorabo pravice, ki jo je treba presojati tako, kot izhaja to iz sodne prakse.«.