prosilec - Tržni inšpektorat RS

POVZETEK:

Organ je zahtevi prosilca delno ugodil in na zahtevanih dokumentih prekril varovane osebne podatke. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ nepravilno prekril tudi podatke o sodnem izvedencu in zastopniku družbe, zato je pritožbi prosilca delno ugodil in organu prve stopnje naložil posredovanje dokumentov na način, da bodo razvidni tudi ti podatki.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-70/2025/4

Datum: 17. 4. 2025

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, v nad. IP, na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nad. ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB, s spr. in dop; v nad. ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, s spr. in dop.; v nad. ZUP), o pritožbi …. (v nad. prosilec), z dne 27. 2. 2025, zoper odločbo in sklep Tržnega inšpektorata Republike Slovenije, Dunajska cesta 160, 1000 Ljubljana (v nad, organ), št. 090-9/2025-6 z dne 14. 2. 2025, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, izdaja naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožbi prosilca z dne 27. 2. 2025 zoper odločbo Tržnega inšpektorata Republike Slovenije, št. 090-9/2025-6 z dne 14. 2. 2025, se delno ugodi in se izpodbijana odločba delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe v fizični obliki posredovati:

-       Zapisnik št. 0610-8420/2041-1 z dne 5. 11. 2024, na način, da prekrije elektronski naslov zakonitega zastopnika zavezanca;

-       Elektronsko sporočilo z dne 27. 8. 2024, na način, da prekrije elektronski naslov zakonitega zastopnika zavezanca;

-       Dokument št. 0610-8420/2024-4 z dne 4. 2. 2025, na način, da prekrije ime, priimek, naslov in kraj bivanja fizične osebe.

2.     V preostalem delu se pritožba prosilca zoper odločbo Tržnega inšpektorata Republike Slovenije, št. 090-90/2025-6 z dne 14. 2. 2025, zavrne.

3.     Pritožba prosilca zoper sklep Tržnega inšpektorata Republike Slovenije, št. 090-90/2025-6 z dne 14. 2. 2025, se zavrne.

4.     V tem postopku posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

Prosilec je dne 28. 1. 2025 na organ vložil zahtevo za posredovanje dokumentov iz zadeve št. 0610-8420/2024, izvedensko mnenje g. … – skupaj z analizo, zapisnikom o navedbah predstavnice zavezanca ter vse ostale dokumente vezane na zahtevek za uveljavljanje neskladnosti storitve, kot je razvidno iz sklepa z dne 10. 1. 2025.

Z dopisom št. 090-9/2025-2 z dne 5. 2. 2025 je organ podjetje …. d.o.o. pozval k opredelitvi, ali zahtevi dokumenti vsebujejo podatke, ki so zaupne narave.

Dne 11. 2. 2025 je podjetje …. d.o.o. organ obvestil, da v zahtevanih dokumentih ni zaupnih podatkov ali poslovnih skrivnosti.

O zahtevi prosilca je organ nato odločil z odločbo in sklepom, št. 090-9/2025-6 z dne 14. 2. 2025. Z odločbo je organ zahtevi prosilca delno ugodil (I. točka izreka izpodbijane odločbe) in mu odobril dostop do sledečih dokumentov (s prekritimi osebnimi podatki):

- zapisnik, št. 0610-8420/2024-1 z dne 5. 11. 2024 (brez imena, priimka, naziva delovnega mesta, elektronskega naslova ter lastnoročnega podpisa predstavnika zavezanca in imena ter priimka sodnega izvedenca);

- dokument iz četrte alineje priloge zapisnika, št. 0610-8420/2024-1 z dne 5. 11. 2024 - dopis po elektronski pošti z dne 27. 9. 2024 (brez imena, priimka in elektronskega naslova predstavnik zavezanca ter imena in priimka sodnega izvedenca).

Del zahteve, ki se nanaša na zahtevano analizo, je organ zavrnil, ker z zahtevnim dokumentom ne razpolaga (II. točka izreka odločbe).

Zahtevi prosilca, ki se nanaša na uradni zaznamek, št. 0611-3645/2024-5 z dne 17. 12. 2024, je organ v celoti ugodil (III. točka izreka izpodbijane odločbe).

S sklepom je organ zavrgel dostop do dokumentov št. 0611-3645/2024-1 z dne 30. 9. 2024, št. 0611-3645/2024-2 z dne 6. 11. 2024, št. 0611-3645/2024-3 z dne 13. 11. 2024, št. 0611-3645/2024-4 z dne 17. 12. 2024, dokument iz prve, druge, tretje in pete alineje priloge zapisnika št. 0610-8420/2024-1 z dne 5. 11. 2024, št. 0610-8420/2024-2 z dne 10. 1. 2025 in št. 0610-8420/2024-3 z dne 25. 1. 2025, ker prosilec z njimi že razpolaga.

V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ dodatno navedel, da je z vpogledom v svoje evidence ugotovil, da zahtevi prosilca ustrezajo dokumenti iz zadeve št. 0610-8420/2024 in št. 0611-3645/2024. Z zahtevano analizo sodnega izvedenca organ ne razpolaga. Pri nadaljnji presoji zahteve je organ ugotovil, da podjetje … d.o.o. ni priglasil prekritja kakršnegakoli podatka na zahtevanih dokumentih, zato je organ sam opravil pregled dokumentov glede obstoja morebitnih varovanih osebnih podatkov in prekril osebne podatke, kot izhaja iz izreka odločbe. Dokumente bo organ prosilcu posredoval po pravnomočnosti. Z ostalimi zahtevanimi dokumenti prosilec že razpolaga, saj gre za njegove lastne dokumente in odgovore organa nanje ter dokumente organa, ki jih je prosilec že prejel, zato je organ dostop do teh dokumentov zavrgel, s sklicevanjem na 129. člena ZUP. Prosilec tako nima pravovarstvenega interesa, da dostop do teh dokumentov zahteva še na podlagi določb ZDIJZ, saj je z njihovo vsebino že seznanjen, v pritožbenem postopku pa svojega pravnega položaja ne more izboljšati.

Zoper odločbo in sklep organa je prosilec dne 27. 2. 2024 vložil pritožbo. Prosilec meni, da iz izreka ni jasno, zakaj delna zavrnitev. Odločba ni niti izvršljiva, ker tudi ni naveden rok, kdaj mu bodo zahtevani dokumenti posredovani. Prav tako po mnenju prosilca ni jasno, kaj se na zahtevanih dokumentih prekrije - prosilec predvideva, da je to ime in priimek sodnega izvedenca, ime in priimek predstavnika zavezanca in njegov elektronski naslov, čeprav izrek odločbe tega ne vsebuje. Prosilec opozarja, da je ime in priimek sodnega izvedenca javen že po zakonu. Tudi podatek o predstavniku zavezanca po njegovem mnenju ni varovan, ti podatki pa so med drugim razvidni iz naslova vročanja predmetne odločbe. Iz obrazložitve sklepa, št. 0610-8420/2024-2 z dne 10. 1. 2025, je po mnenju prosilca mogoče razbrati, da obstajajo še drugi dokumenti, ki ustrezajo njegovi zahtevi, vsaj še vabilo in zapisnik o zaslišanju predstavnice zavezanca, vendar nosi navedeni sklep zaporedno številko dokumenta 2. Iz izpodbijane odločbe je razvidno, da naj bi obstajali tudi dokumenti taistega postopka vodenega pod št. 0611-3645/2024. Iz prve točke sklepa izpodbijane odločbe tudi ni razbrati, za katere dokumente gre, saj je po alinejah navedena le številka in datum dokumenta, ne pa za kakšen dokument gre, ker ni navedenega naziva dokumenta. Med ostalimi dokumenti, ki ustrezajo njegovi zahtevi, se verjetno nahaja tudi vabilo organa predstavniku zavezanca, kot je razvidno iz obrazložitve sklepa, št. 0610-8420/2024-2 z dne 10. 1. 2025, o katerem z izpodbijano odločbo niti ni odločeno, gre pa za dokument, s katerim prosilec ne razpolaga. Prosilec tako ne more preveriti, ali je organ del njegove zahteve utemeljeno zavrgel. Glede sklepa o zavrženju prosilec navaja, da organ v nobenem delu ni obrazložil, na podlagi katerega člena ZUP je bila njegova zahteva zavržena - obrazloženo je le, da gre za dokumente, ki naj bi jih prosilec sam pošiljal organu in odgovore organa nanje, torej gre za dokumente, s katerimi je prosilec že seznanjen. 129. člen ZUP, ki je naveden v obrazložitvi sklepa, ne vsebuje določila, da se zavrže vloga stranke iz razloga, ker naj bi dokumente že posedovala, niti ni določeno, da ne sme stranka zahtevati dokumentov, ki jih že ima, ti dokumenti pa mu tudi niso nikoli bili posredovani kot informacijo javnega značaja. Organ tudi ni odločil glede stroškov postopka, čeprav bodo ti nastali s fotokopiranjem dokumentov.

Organ je pritožbo prosilca, skladno z 245. členom ZUP, z dopisom, št. 090-9/2025-8 z dne 2. 3. 2024, odstopil IP v pristojno reševanje. Dopisu je organ priložil popis zadeve št. 0610-8420/2024 in št. 0611-3645/2024, s skupaj s pripadajočo dokumentacijo.

Na podlagi poziva IP, št. 090-70/2025/2 z dne 11. 3. 2025, je organ IP, dne 13. 3. 2025, po elektronski pošti, posredoval dopis, št. 090-9/2025-10 z dne 12. 3. 2025, v okviru katerega je IP posredoval potrdilo o vročitvi izpodbijane odločbe prosilcu in dokumente, s katerimi je bilo odločeno z izpodbijano odločbo, s prekritimi osebnimi podatki. Dodatno je organ pojasnil, da bodo dokumenti, o katerih je bilo odločeno z izpodbijano odločbo, prosilcu posredovani po pravnomočnosti odločbe. Glede dokumenta št. 0610-8420/2024-4 z dne 4. 2. 2025 je organ pojasnil, da v času izpodbijane odločbe še ni bil vročen naslovniku, zato ni bil predmet presoje po ZDIJZ.

Pritožba zoper odločbo je delno utemeljena.

Pritožba zoper sklep ni utemeljena.

IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo in sklep v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Kot izhaja iz določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oz. dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oz. vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.

IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da zahtevi prosilca ustrezajo dokumenti iz zadeve št. 0610-8420/2024 in št. 0611-3645/2024.

Ø  Preizkus pritožbe zoper odločbo

·         I. točka izreka izpodbijane odločbe

Po pregledu dokumenta št. 0610-8420/2024-1 z dne 5. 11. 2024 in elektronskega sporočila z dne 27. 8. 2024 je IP ugotovil, da je organ na zahtevanih dokumentih prekril ime in priimek sodnega izvedenca ter ime, priimek, elektronski naslov, lastnoročni podpis in naziv/vrsto zastopništva predstavnika zavezanca.

V nadaljevanju je IP presojal, ali je organ na zahtevanih dokumentih pravilno prekril osebne podatke oz. ali prekriti podatki sodijo med t.i. varovane osebne podatke.

ZDIJZ v 3. točki prvega odstavka 6. člena določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nad. Splošna uredba o varstvu podatkov), ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, v členu 4, pododstavek (1), določa, da je osebni podatek katera koli informacija v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljnjem besedilu: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 nadalje določa, da javni organi oz. javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, zato je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov.

V skladu z definicijo obdelave osebnih podatkov razkritje in dajanje osebnih podatkov na razpolago izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov, ZDIJZ sam po sebi pa ne daje organom pravne podlage, da razkrivajo oz. dajejo na razpolago osebne podatke posameznikov, s katerimi razpolagajo zaradi izvrševanja svojih zakonitih pristojnosti (glej na primer odločbo IP št. 090-118/2011/4, z dne 22. 7. 2011, in smiselno sodbo Upravnega sodišča RS, št. I U 1588-2012-20 z dne 19. 2. 2014).

Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, na primer tudi podatke o porabi javnih sredstev (2. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ); ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega interesa javnosti (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ); pod določenimi pogoji pa je varovane osebne podatke v skladu s 7. členom ZDIJZ mogoče izločiti iz dokumentov in prosilca seznaniti s preostalimi deli dokumentov (t. i. institut delnega dostopa).

Pri pregledu zahtevanih dokumentov je IP ugotovil, da se na njih nahajajo naslednji podatki:

- Naziv ter naslov gospodarske družbe, zoper katero se vodi inšpekcijski postopek, pri čemer IP ni našel zakonske podlage, ki bi določala, da gre pri navedbi teh podatkov za varovane osebne podatke oz. za podatke, ki niso prosto dostopni javnosti. IP poudarja, da niso varovani tisti osebni podatki, ki jih kot javne opredeljuje že sam pravni red. Obvezen vpis družbe v sodni register izhaja že iz 43. člena Zakona o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, št. 65/09 s spr. in dop.; ZGD-1), ki določa, da se v register vpisujejo podatki o družbi, za katere to določa zakon. Četrti člen Zakona o sodnem registru (Ur. l. RS, št. 54/07-UPB2, s spr. in dop.; ZSReg) tako določa podatke, ki se vpišejo v sodni register. Iz 1. in 3. odstavka 7. člena ZSReg izhaja, da so vsi v sodni register vpisani podatki javni. Ker jih sme vsakdo pregledovati, so vsi ti podatki javnosti prosto dostopni in na podlagi navedenega ne morejo uživati posebne zaščite po Splošni uredbi o varstvu podatkov oz. določbah ZVOP-2. Sam naziv in sedež podjetja, ki se pojavljajo v zahtevanih dokumentih, torej ne predstavljajo kategorije t.i. varovanih osebnih podatkov. Navedeno pojasnjuje, da je razkritje naziva ter sedeža podjetja dopustno, saj Splošna uredba o varstvu podatkov oz. ZVOP-2 njihovega razkritja ne prepoveduje (za razkritje namreč obstaja zakonska podlaga).

- Ime, priimek, lastnoročni podpis ter naziv/vrsta zastopništva predstavnika zavezanca oz. zakonitega zastopnika družbe: Skladno z določbami ZGD-1, Zakona o Poslovnem registru Slovenije (Ur. l. RS, št. 49/06, s spr. in dop.) in ZSReg kot varovanih osebnih podatkov ni mogoče šteti le imen in priimkov družbenikov, ustanoviteljev ali članov organov gospodarskih družb ter oseb, pooblaščenih za zastopanje, za katere je vpis v javni register obvezen. IP je vpogledal v Poslovni register Slovenije in ugotovil, da gre v konkretnem primeru za zakonitega zastopnika družbe. Posledično podatki, kot so ime, priimek, lastnoročni podpis ter vrsta zastopništva, sodijo med podatke, ki so prosto dostopni javnosti.

- Elektronski naslov zakonitega zastopnika družbe: IP v konkretnem primeru ni našel ustrezne pravne podlage za razkritje tega podatka javnosti, zato gre za t.i. varovan osebni podatek, ki javnosti, v postopku po ZDIJZ, ni prosto dostopen.

- Mobilna telefonska številka zakonitega zastopnika: Pri pregledu spletne strani zavezanca je IP ugotovil, da je mobilna telefonska pri zavezancu javno objavljena in posledično ne predstavlja t.i. varovanega osebnega podatka posameznika oz. zaposlenega. Iz 92. člena ZVOP-2 namreč jasno izhaja, da če se delodajalec odloči, da je javnost določenih osebnih podatkov zaposlenega pomembna za komunikacijo s strankami in kontaktne podatke javno objavi, kot je to nedvomno tudi v konkretnem primeru, potem ti podatki ne predstavljajo več t.i. varovanih osebnih podatkov posameznika oz. zaposlenega.

- Ime in priimke sodnega izvedenca: IP ugotavlja, da na podlagi določb Zakona o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (Ur. l. RS, št. 22/18 in 3/22 – ZDeb) niso varovani osebni podatki (imena in priimki) izvedencev in cenilcev, ki so vpisani v imenik sodnih izvedencev in cenilcev pri Ministrstvu za pravosodje. Ti podatki so javno dostopni v javno objavljenem imeniku izvedencev in imeniku cenilcev, prav tako je navedba osebnih podatkov v obravnavanem dokumentu v povezavi z opravljanjem njihove funkcije in pomenom njihovega dela. Poleg tega je treba poudariti, da je sodni izvedenec oziroma cenilec tesno povezan tudi z izvajanjem sodniške funkcije, ki je javna funkcija. Glede na navedeno torej ime in priimek sodnega izvedenca, ki se nahaja v zahtevanih dokumentih, ni varovan osebni podatek in je javnosti prosto dostopen.

Iz navedenega izhaja, da je organ na zahtevanih dokumentih neupravičeno prekril ime in priimek sodnega izvedenca ter ime, priimek, lastnoročni podpis in naziv/vrsto zastopništva predstavnika zavezanca oz. zakonitega zastopnika družbe, saj ti podatki ne predstavljajo t.i. varovanih osebnih podatkov ter so prosto dostopni javnosti.

·         II. točka izreka izpodbijane odločbe

IP je v okviru pritožbenega postopka vpogledal v dokumente iz zadeve št. 0610-8420/2024 in št. 0611-3645/2024 (skupaj s popisi zadev) in ugotovil, da organ resnično ne razpolaga z zahtevano analizo. Posledično je organ ravnal pravilno, ko je zahtevo prosilca v tem delu zavrnil, ker z zahtevnim dokumentom ne razpolaga.

·         Obstoj drugih dokumentov, ki ustrezajo zahtevi prosilca

Pri pregledu celotne prejete dokumentacije iz zadeve št. 0610-8420/2024 in št. 0611-3645/2024 (skupaj s popisi zadev) je IP ugotovil, da je organ z izpodbijano odločbo in sklepom odločil o vseh dokumentih iz predmetnih zadev, razen o dokumentu št. 0610-8420/2024-4 z dne 4. 2. 2025. Z drugimi dokumenti, npr. vabili, zapisniki o zaslišanju ipd., kot jih prosilec navaja v pritožbi, organ ne razpolaga.

V dopisu, št. 090-9/2025-10 z dne 12. 3.2025, ki ga je IP s strani organa prejel tekom pritožbenega postopka, je organ pojasnil, da dokument št. 0610-8420/2024-4 z dne 4. 2. 2025 ni bil predmet presoje, ker v času izdaje izpodbijane odločbe ta še ni bil vročen naslovniku.

IP pojasnjuje, da je organ ravnal napačno, ko je smatral, da predmetni dokument, iz razloga, ker v času izdaje izpodbijane odločbe še ni bil vročen naslovniku, ni predmet presoje po ZDIJZ. To, da dokument v času izdaje izpodbijane odločbe ni bil vročen naslovniku, bil pa je nedvomno že podpisan s strani pristojnih oseb in evidentiran v informacijski sistem organa, namreč ne more predstavljati ovire za njegovo vključitev v postopek presoje v skladu z ZDIJZ.

V skladu z določbami ZDIJZ je torej ključno, da organ v času odločanja o zahtevi prosilca z zahtevanim dokumentom razpolaga, ker pa v konkretnem primeru organ nedvomno je. Izpodbijana odločba je bila namreč izdana dne 14. 2. 2025, zahtevani dokument pa je bil ustvarjen, elektronsko evidentiran in elektronsko podpisan dne 4. 2. 2025, kar izhaja iz samega dokumenta in popisa zadeve.

Pri pregledu zahtevanega dokumenta je IP ugotovil, da se na njem nahajajo osebni podatki (izjema iz 3. točke prvega odstavka 6. člena), in sicer ime, priimek, naslov ter kraj bivanja fizične osebe (v dokumentu imenovana kot »potrošnik«), ki javnosti niso prosto dostopni in posledično gre za t.i. varovane osebne podatke.

·         Institut delnega dostopa

IP ugotavlja, da je v konkretnem primeru, glede dostopa do dokumenta št. 0610-8420/2041-1 z dne 5. 11. 2024, št. 0610-8420/2024-4 z dne 4. 2. 2025 in elektronskega sporočilo z dne 27. 8. 2024, mogoče uporabiti t.i. institut delnega dostopa, ki ga ureja 7. člen ZDIJZ. Zahtevani dokumenti namreč le delno vsebujejo varovane osebne podatke, ki jih je mogoče izločiti iz dokumentov, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost. Organ jih je zato dolžan prekriti z eno od možnih tehnik anonimizacije, v preostalem delu pa mora prosilcu omogočiti seznanitev s zahtevanimi dokumenti, in sicer na način in v obsegu, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Na podlagi navedenega je IP odločil, kot izhaja iz 1. in 2. točke izreka te odločbe.

Ø  Preizkus pritožbe zoper sklep

Glede dokumentov št. 0611-3645/2024-1 z dne 30. 9. 2024, št. 0611-3645/2024-2 z dne 6. 11. 2024, št. 0611-3645/2024-3 z dne 13. 11. 2024, št. 0611-3645/2024-4 z dne 17. 12. 2024, dokumenta iz prve (reklamacija potrošnika z dne 12. 9. 2024), druge (Izpis iz telefona z dne 27. 9. 2024), tretje (Pisni odgovor potrošniku z dne 27. 9. 2024, s povratnico) in pete (strokovno mnenje izvedenca, skupaj z dopisom) alineje priloge zapisnika št. 0610-8420/2024-1 z dne 5. 11. 2024, št. 0610-8420/2024-2 z dne 10. 1. 2025 in št. 0610-8420/2024-3 z dne 25. 1. 2025 IP ugotavlja, da z vsemi navedenimi dokumenti prosilec nedvomno že razpolaga, in sicer kot pošiljatelj ali kot naslovnik oz. prejemnik.

IP pojasnjuje, da prosilec ni upravičena na podlagi ZDIJZ zahtevati kopij lastnih vlog, saj je namen dostopa do informacij javnega značaja v seznanjanju javnosti z delom zavezancev in posredovanje informacij javnega značaja. Ni pa namen postopka po ZDIJZ, da bi organ prosilce seznanjal z njihovimi lastnimi vlogami na način, da bi na dokumentih prekrival njihove osebne podatke (in morebitne druge izjeme od prostega dostopa), kar bi bil na podlagi postopka po ZDIJZ dolžan storiti. Zahteva prosilca, da mu organ pošlje njegove lastne vloge, predstavlja tako nepotrebno obremenjevanje organa z vidika potrebe po pregledu in izvedbi delnega dostopa do vlog, s katerimi prosilec že razpolaga, saj jih je na organ naslovil sam. Enako velja tudi glede vlog, ki jih je prosilec v postopku s strani organa že prejel in je iz dokumenta izkazano, da gre za npr. odgovor na vlogo prosilca, ki je bila prosilcu posredovana, kar posledično pomeni, da prosilec s takšnim dokumentom nedvomno že razpolaga in nima pravovarstvenega interesa, da dostop do tega dokumenta zahteva še na podlagi ZDIJZ, saj je z njegovo vsebino že seznanjen.

Smiselno podobno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS:

- v sodbi št. I U 1043/2009 z dne 26. 1. 2011, in sicer, »da z dostopom prosilca do fotokopij njegovih lastnih vlog, vloženih pri organu, kot informacij javnega značaja, ni varovan namen zakonodajalca, zaradi katerega je bila vzpostavljena dolžnost posredovanja dokumentov s strani zavezancev za posredovanje informacij javnega značaja, saj je namen dostopa do informacij javnega značaja seznanjanje javnosti z delom organov oz. zavezancev v smislu prvega odstavka 1. člena ZInfP.« Sodišče je dalje izpostavilo tudi, da »pričakovanje prosilca, da se mu kot informacija javnega značaja pošljejo njegove lastne vloge, nima zagotovljenega pravnega varstva v smislu anonimizacije njegovih osebnih podatkov, kar privede do nepotrebnega obremenjevanja zavezancev z zahtevami, kot je tovrstna zahteva, ki jim pravni red ne zagotavlja pravnega varstva.«.

- v sodbi in sklepu št. I U 1835/2011 z dne 12. 12. 2012, kjer je sodišče navedlo, »da prosilec v postopku po ZDIJZ nima zagotovljenega pravnega varstva v smislu anonimizacije njegovih osebnih podatkov«.

- v sklepu št. I U 1245/2010 z dne 20. 4. 2011, v katerem je sodišče ugotovilo, »da tožeča stranka z zahtevanim magnetogramom seje vlade že razpolaga. To pomeni, da že razpolaga s tistim, do česar je želela priti na podlagi zahteve po ZDIJZ. Torej si tudi z odpravo izpodbijanih odločb svojega pravnega položaja ne bi mogla več izboljšati. Tožeča stranka tako ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje postopka, zato je njeno tožbo treba zavreči«.

Upoštevaje vse navedeno je IP zaključil, da glede dostopa do navedenih dokumentov, s katerimi prosilec že razpolaga, prosilec z odpravo izpodbijanega sklepa svojega pravnega položaja ne bi mogel več izboljšati in tako v tem delu ne izkazuje pravnega interesa za vodenje postopka.[1] Posledično je organ ravnal pravilno, ko je prosilčevo zahtevo v tem delu s sklepom zavrgel, na podlagi 2. točke prvega odstavka 129. člena ZUP.

Na podlagi navedenega je IP odločil, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

V tem delu IP, vezano na pritožbene navedbe prosilca, dodatno pojasnjuje sledeče:

- Stranka je obvezana le k plačilu materialnih stroškov, vendar le, če ti presegajo 20 EUR, kot to določa 34. člen ZDIJZ. Glede na to, da obseg zahtevanih informacij oz. dokumentov v konkretnem primeru ne povzroča materialnih stroškov, ki bi presegli navedeni znesek, je organ pravilno ravnal, ko o teh stroških ni odločal.

- Organ je v odločbi dolžan jasno opredeliti, kateri dokumenti, ki jih prosilec zahteva, so bili predmet njegove presoje in jih določno navesti (torej vsaj s številko, datumom dokumenta ali drugo identifikacijo). V konkretnem primeru je organ zahtevane dokumente oz. dokumente, ki so bili predmet presoje identificiral s št. in datumom dokumenta, v kolikor dokument teh podatkov ni imel, pa npr. na način, da je navedel vrsto dokumenta (npr. elektronsko sporočilo) in datum njegovega nastanka, kar ustreza načinu identifikacije dokumentov, ki so bili predmet presoje.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Tanja Švab, dipl.upr.ved.,

raziskovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke

[1] Smiselno enako je IP odločil npr. v odločbah št. 090-336/2022 z dne 11. 1. 2023, št. 090-364/2022 z dne 1. 2. 2023 in št. 090-64/2023 z dne 30. 3. 2023.