prosilec - Tržni inšpektorat RS

POVZETEK:

Organ je prosilcu zavrnil dostop do zahtevane dokumentacije na podlagi petega odstavka 5. člena ZDIJZ. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je odločitev organa pravilna, zato je pritožbo prosilca zavrnil. 
 

ODLOČBA:

Številka: 090-476/2024/2

Datum: 20. 1. 2025

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi ……… (v nadaljevanju prosilec) z dne 10. 12. 2024, zoper odločbo Tržnega inšpektorata Republike Slovenije, Dunajska cesta 160, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-54/2024-5 z dne 8. 11. 2024, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.    Pritožba prosilca z dne 10. 12. 2024 zoper odločbo Tržnega inšpektorata Republike Slovenije, št. 090-54/2024-5 z dne 8. 11. 2024, se zavrne.

2.    V tem postopku posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

(1) Prosilec je na organ, po elektronski pošti, naslovil več zahtev za dostop do informacij javnega značaja, o katerih je slednji odločal, in sicer je:

- dne 14. 10. 2024 zaprosil za posredovanje izpisa popisov vseh zadev, v katerih se je izvajal nadzor pri družbi …..., v vseh oblikah njenega poslovanja v letih 2022, 2023 in 2024;

- dne 16. 10. 2024 zaprosil za posredovanje e-povezave do prikaza tozadevnih rezultatov nadzora s strani TIRS (v zvezi z Zaključkom projekta nadzora energetske učinkovitosti) ali za posredovanje dokumenta o tem nadzoru;

- dne 17. 10. 2024 zaprosil za posredovanje zadnjega dokumenta, ki ga je organ izdal z namenom in v cilju povečanja učinkovitosti (in odprave nepravilnosti) dela inšpekcijskih organov in v katerih je vključen tudi nadzor trga z neprehrambenimi proizvodi ter

- dne 18. 10. 2024 zaprosil za posredovanje izpisa popisov vseh zadev, v katerih so bili predmet nadzora proizvodi, ki prihajajo v stik s pitno vodo.

Z zahtevanimi informacijami se je prosilec želel seznaniti v elektronskem zapisu.

(2) O zahtevah prosilca je organ odločil z odločbo št. 090-54/2024-5 z dne 8. 11. 2024 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je posredovanje zahtevanih dokumentov zavrnil zaradi zlorabe instituta dostopa do informacij javnega značaja.

(3) V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ navedel, da je prosilec zopet vložil več zaporednih zahtev za dostop do informacij javnega značaja ter izpostavil, da navedene zahteve niso vse vložene zahteve prosilca v tem obdobju in dodal, da je o drugih zahtevkih odločil v vzporedno vodenem postopku. Nadalje povzema posamezne določbe ZDIJZ in navaja, da prosilec na organ že od februarja 2020 naslavlja različna obsežna sporočila, pri čemer želi s svojimi predlogi usmerjati in vplivati na postopke organa. Navaja, da prosilec sporočila pošilja številnim drugim naslovnikom, pri čemer obenem zastavlja tudi vprašanja in prilaga prijave, analize, tožbe ipd. Tako ugotavlja, da slednji z navedenim ravnanjem prekomerno obremenjuje njegovo delo, prav tako pa organ ob tem ugotavlja, da prosilec ne uresničuje namena ZDIJZ, temveč z vloženimi zahtevami samo nadaljuje s svojim načinom vlaganja zahtev za dostop do informacij javnega značaja, preko katerih izraža svoje nestrinjanje z delovanjem organa in opozarja na, po njegovem mnenju, neučinkovito opravljene nadzore. Navaja tudi, da prosilec svoje vloge vlaga kontinuirano, zahteve pa se nanašajo na istovrstne dokumente (inšpekcijske postopke), ki jih je organ uvedel po obravnavi prijav prosilca. Ob tem dodaja, da je slednji je v obdobju od začetka leta 2024 do izdaje izpodbijane odločbe, vložil že preko 200 zahtev za dostop do informacij javnega značaja ter drugih vlog. Nadalje dodaja, da število zahtevkov z zakonom res ni omejeno, vendar pa v konkretnem primeru ne ge za običajno ravnanje prosilca po ZDIJZ, kar izkazuje število njegovih vlog v preteklih letih. Dodaja, da prosilec v svojih zahtevkih posreduje več preteklih in obsežnih e-sporočil, katerih vsebina se prepleta, pri tem pa so v okviru posameznega zahtevka podani tudi pozivi drugim organom. Nadalje organ izpostavlja, da je samostojen subjekt, ki mora ravnati v skladu z zakonodajo in svojo strategijo, zato svojega dela ne more podrejati posameznikom, ki želijo organ prisiliti, da sledi njihovim »ugotovitvam«, s tem, da neprestano pošiljajo velike količine gradiva. Organ namreč nadzira številna druga področja, ki so zajeta v več kot 200 predpisih, ki se vse skozi spreminjajo, zato mora svoje kadrovske vire izkoristiti in razporediti tako, da je organ prisoten na vseh tistih področjih dela, ki jih oceni za kritične v določenem obdobju in ne samo enem področju, na katerega ga s svojimi prijavami usmerja prijavitelj. Prav tako poudarja, da je bil prosilec že večkrat seznanjen, da namen ZDIJZ in pravice dostopa do informacij javnega značaja ni v tem, da se vpliva na delovanje organa oz. prisili organ, da odgovarja na prijave, niti ni ta pravica izključno v interesu prosilca, temveč v interesu družbe. Navedeno organ podpre s statistiko vlog prosilca, ki je v letu 2022 na organ naslovil 83 zahtev za dostop do informacij javnega značaja, v letu 2023 173 takšnih zahtev, v letu 2024 pa, od 1. 1. 2024 do dneva izdaje izpodbijane odločbe, tj. dne 8. 11. 2024, že kar 240 vlog. Navedena statistika dodatno potrjuje, da ne gre za povprečnega prosilca po ZDIJZ, saj je organ sicer letno prejel v povprečju od 25 do 30 vseh zahtev po ZDIJZ. Ob tem organ izpostavlja, da je prosilčeve zahteve sprva obravnaval vsebinsko, šele, ko je vlaganje zahtev s strani prosilca ekskaliralo do te mere, da je postalo neobvladljivo in je šlo za sistematično zasipavanje organa z vedno novimi vlogami, je organ presodil, da gre za zlorabo pravice. V zvezi s tem citira sodbo Upravnega sodišča opr. št. II U 214/2016, iz katere izhaja, da so šiknozne tiste zahteve, s katerim želi prosilec organu na različne načine škodovati (npr. z žalitvami, z vlaganjem velikega števila zahtev, ipd.) ter odločitve IP, s katerimi je ta potrdil pretekle odločitve organa, tj., da prosilec zlorablja pravico dostopa do informacij javnega značaja.

(4) Zoper izpodbijano odločbo je prosilec dne 10. 12. 2024 vložil pritožbo. Slednji je priložil več prilog, med drugim npr. tudi komentar k Poslovnemu poročilu organa za leto 2023. V njej navaja, da izpodbijana odločba ni v ničemer ustrezno utemeljena ter izpostavlja, da je bistvo njegovih dosedanjih aktivnosti v prispevku za zagotovitev večje urejenosti trga z neživilskimi proizvodi. Prav tako poudarja, da so bile vse njegove vloge po ZDIJZ povsem napačno prepoznane kot zloraba pravice dostopa do informacij javnega značaja. Nadalje navaja, da zahteve vlaga »kontinuirano« izključno samo iz razloga neodzivnosti organa na predhodne prijave neurejenosti trga na konkretnih primerih. Prav tako je ob vsakokratni zahtevi po ZDIJZ nedvoumno razvidno in pojasnjeno, na osnovi česa se zahteva po ZDIJZ podaja. Dodaja, da je osnova za podane zahtevke vedno konkretna analiza trga z dokazi, da so bile nepravilnosti, na katere se je predhodno opozorilo, še vedno prisotne v enaki ali podobni obliki. Opozarja, da iz vsake zahteve posebej izhajajo nedvoumni dokazi, zakaj je želel ob uporabi nadzorne funkcije pravice dostopa do informacij javnega značaja pridobiti in analizirati podatke o izvedenih aktivnostih v vsaki zadevi ter opozoriti na eventualne nepravilnosti v nadzoru in pri tem podati predloge za izboljšave in priložnosti za doseganje večje učinkovitosti v nadzoru na trgu in s tem tudi koristno uporabo javnih sredstev. O tem izpostavi posamezna primere, z katere meni, da so aktualni in na katere opozarja organ. Prosilec v pritožbi izraža tudi nestrinjanje z navedbami organa, da  vrši pritisk nanj in da želi doseči, da se slednji opredeli do njegovih prijav in analiz ter začne inšpekcijske postopke v konkretnih zadevah iz pristojnosti organa. Prav tako se ne strinja tudi z navedbami organa, da želi usmerjati delo organa s svojimi predlogi, kje, kdaj in kako naj inšpektorji opravljajo nadzor. Poudarja, da gre zgolj za opozarjanje na nepravilnosti na trgu, ki bil jih moral organ zaznati sam po službeni poti. V pritožbi povzame tudi posamezne zahteve, o katerih je organ odločil z izpodbijano odločbo. 

(5) Glede pritožbenih navedb o kršitvah pri posameznih izdelkih, kot jih navaja prosilec in glede izvajanja nadzora organa, IP pojasnjuje, da so te za konkretni postopek irelevantne, saj je predmet konkretnega pritožbenega postopka preveritev, ali je organ v postopku na prvi stopnji pravilno odločil o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja, pri čemer se ne presoja materialnopravnih postopkov, ki jih na podlagi zakona vodi organ v svojih nadzorih.

(6) Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilca odstopil v reševanje IP.

Pritožba ni utemeljena.

(7) IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(8) Ker je organ prosilcu zavrnil dostop do informacij javnega značaja na podlagi petega odstavka 5. člena ZDIJZ, je IP v nadaljevanju presojal, ali je bila odločitev organa pravilna in na zakonu utemeljena.

(9) ZDIJZ v petem odstavku 5. člena določa, da lahko organ prosilcu izjemoma zavrne dostop do zahtevane informacije, če prosilec z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorabi pravico dostopa do informacij javnega značaja po tem zakonu oziroma je očitno, da so zahteva ali zahteve šikanoznega značaja.

(10) IP pojasnjuje, da se je do teoretičnega vidika zlorabe pravice v svojih odločbah že večkrat opredelil, ko je presojal odločitve organov oziroma zavezancev[1], zato pravne teorije o pojmu zlorabe pravice na tem mestu ne navaja ponovno. Prav tako se je IP do pojma zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja že podrobneje opredelil tudi v odločbah, ki so bile izdane prosilcu v pritožbenih postopkih v istovrstnih zadevah pri organu.[2]

(11) IP poudarja, da se institut zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja (v nadaljevanju zloraba pravice dostopa) po petem odstavku 5. člena ZDIJZ presoja v vsakem posameznem primeru posebej, izhajajoč iz splošnega načela ZDIJZ, da so informacije javnega značaja dostopne vsakomur in da si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati doseči čim večjo obveščenost javnosti o svojem delovanju. Ob tem IP še poudarja, da je presoja obstoja zlorabe pravice dostopa institut, ki ga je treba uporabljati z veliko mero previdnosti in le tam, kjer je to nujno potrebno. Kriterije, ki opredeljujejo zlorabo pravice dostopa, je treba razlagati ozko in v vsakem primeru posebej. Utemeljitev obstoja zlorabe pravice dostopa mora vselej ostati skrajno sredstvo v postopkih odločanja o zahtevah za posredovanje informacij javnega značaja in se sme uporabiti le v primeru, če od organa objektivno ni mogoče pričakovati, da bo o dostopu do vseh zahtevanih informacij javnega značaja odločal po postopku, ki ga določa ZDIJZ.

(12) IP na podlagi pregleda spisovne dokumentacije predmetne pritožbene zadeve ugotavlja, da so v obravnavanem primeru izpolnjeni kriteriji za zlorabo pravice, kar bo pojasnjeno v nadaljevanju te odločbe.

(13) Pri odločanju o zlorabi pravice dostopa je IP upošteval, da prosilec svoje zahteve vlaga kontinuirano, za nekatere zahteve zakonski rok za odločitev še ni potekel pred vložitvijo nove zahteve, pri čemer se vse zahteve nanašajo na istovrstne dokumente (inšpekcijske postopke), ki jih je oz. jih ni organ uvedel na podlagi prijav prosilca. IP je v tem pritožbenem postopku vse obravnavane zahteve, naštete v uvodu obrazložitve te odločbe, o katerih je organ odločil z izpodbijano odločbo, obravnaval kot funkcionalno celoto. Tako je npr. organ v letu 2022 s strani prosilca prejel 83 zahtev za dostop do informacij javnega značaja, v letu 2023 173 vlog ter v letu 2024, do dneva izdaje izpodbijane odločbe, več kot 240 vlog.  Prosilec v pritožbi izrecno navaja, da so vse zahteve po ZDIJZ podane v konkretnih zadevah, ki so bile začete s konkretnimi prijavami nepravilnosti na trgu. Zahteve po ZDIJZ so bile torej podane potem, ko se je ugotovilo, da ustrezno učinkovito delovanje organa ni bilo zaznano in so se nepravilnosti na trgu v enaki ali podobni obliki pojavljale še naprej. Zahteve prosilca in z njimi povezane pritožbe so obsežne, v njih prosilec izčrpno navaja vsa dejstva glede neustreznosti izdelkov, kar v postopku po ZDIJZ ni predmet presoje in kar je bilo prosilcu v postopkih že večkrat pojasnjeno. Tako npr. prosilec zahteve vlaga v obsežnih vlogah, s katerimi podaja tudi analize nepravilnosti in prijave, vključno s slikovnim materialom proizvodov, izraža svoja nestrinjanja s pristopi in delom organa ipd. Da so vloge prosilca obsežne (zahteve in vloge se prepletajo, priloge  ponavljajo itd.), izhaja tudi iz pritožbenih navedb prosilca, v katerih pojasnjuje, da so slednje takšne izključno kot posledica neučinkovitega (ne)odzivanja organa in drugih tangiranih organov na vsa pretekla sporočila že od leta 2020 naprej.

(14) ZDIJZ kot materialni zakon, ki je podlaga za pravico dostopa do informacij javnega značaja, sam ne določa konkretnih kriterijev oziroma elementov, ki kažejo na zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja, niti ni z ZDIJZ omejeno število vlog, ki jih lahko vloži posamezen prosilec, zato IP pri presoji zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja upošteva kriterije, ki so se razvili za opredelitev zlorabe pravice v pravni teoriji in praksi, npr. ponavljajoče se vloge za isto zadevo s pavšalnimi navedbami, očitno nedovoljene in neutemeljene vloge brez možnosti za uspeh, navidezno uveljavljanje pravice preko vlaganja vlog z vsebino, ki pomenijo negativno vrednostno sodbo in žalitve, zasipavanje organa z vlogami, s čimer se ovira učinkovito delo organa na vseh področjih, poseganje v dostojanstvo organa, vlaganje vlog z namenom povzročanja neprijetnosti ali drugih nevšečnosti organu itd.[3]

(15) IP ugotavlja, da iz načina vlaganja zahtev prosilca in kasneje tudi iz vloženih pritožb izhaja njegov namen, da preko postopkov po ZDIJZ izvaja kontrolo dela organa oziroma želi preko dostopa do informacij javnega značaja doseči, da se organ opredeli do njegovih prijav in analiz ter začne inšpekcijske postopke v konkretnih zadevah. Slednje večkrat izpostavlja v pritožbi, ko pojasnjuje vzroke zaradi katerih vlaga zahteve na podlagi ZDIJZ. Navedeno ni v skladu z namenom ZDIJZ, kot izhaja iz 2. člena ZDIJZ, ki je v tem, da se zagotovi javnost in odprtost delovanja organov ter omogoči uresničevanje pravice fizičnih in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja.[4] Ni pa ZDIJZ zakon, na podlagi katerega bi organi morali uvesti postopke, za katere so sicer materialnopravno pristojni. IP je prosilcu že večkrat pojasnil, da v postopkih po ZDIJZ prosilec ne more doseči aktivnega ravnanja organov, niti ni ta zakon namenjen temu, da bi organi ustvarjali informacije, s katerimi očitno ne razpolagajo (npr. informacije iz inšpekcijskih postopkov, ki jih organ ni uvedel in posledično zahtevane informacije očitno ne obstajajo).

(16) Iz vsebine vlog prosilca izhaja preplet opozoril na nepravilnosti pri posameznih izdelkih oz. spletnih strani in prijav za uvedbo inšpekcijskega postopka ter na drugi strani zahtev za dostop do informacij javnega značaja, kot so npr. izpis dokumentov iz posameznih konkretnih inšpekcijskih zadev ali izpis dokumentov, ki naj bi oziroma so nastali na podlagi prijave prosilca. Pri tem prosilec podaja tudi negativno vrednostno sodbo glede dela organa, tako na podlagi njegovih konkretnih prijav, kot tudi na splošno, očita neučinkovito delo organa, kar ni predmet postopka po ZDIJZ. IP na podlagi pregleda dokumentov konkretne zadeve ugotavlja, da prosilec zahteva dostop do informacij javnega značaja po ZDIJZ, torej do dokumentov iz konkretnih zadev, zgolj in samo z namenom, da bi dokazal neučinkovito delo organa oziroma, da bi dosegel, da bi organ upošteval njegove prijave in uvedel inšpekcijske postopke glede izdelkov, na katere opozarja prosilec. Slednje v pritožbi večkrat izpostavi tudi prosilec sam, ko navaja vzroke, zakaj vlaga zahteve po ZDIJZ. IP ponovno poudarja, da navedeno ni v skladu z namenom dostopa do informacij javnega značaja, saj ZDIJZ ni orodje za kontrolo dela organa, oziroma za »prisilo« organa, da začne inšpekcijski postopek v posameznih zadevah. Povedano drugače, tudi če so vse prijave prosilca, ko poziva k ukrepanju glede neustreznih proizvodov na trgu, utemeljene, pravica dostopa do informacij javnega značaja ni orodje, s katerim bi prosilec organ lahko prisilil k ukrepanju oziroma k uvedbi nadzora, kot ga zahteva prosilec. Pravica dostopa do informacij javnega značaja se namreč nanaša le na že ustvarjene dokumente, ne pa na pojasnila, razlage in aktivno ukrepanje, ki ga organ (še) ni izvedel in posledično ne obstaja. Ker zahteve prosilca za dostop do informacij javnega značaja niso v skladu z namenom po ZDIJZ, IP ugotavlja, da gre za zlorabo pravice.

(17) Dalje IP ugotavlja, da ne glede na to, da število zahtev po ZDIJZ sicer ni omejeno, v obravnavanem primeru število in obsežnost vlog, iz katerih izhajajo med drugim tudi zahteve za dostop do informacij javnega značaja, prekomerno obremenjujejo organ. Kot izhaja iz posredovane dokumentacije, je prosilec organu praktično dnevno pošiljal veliko število sporočil, med katerimi je večina zelo obsežnih, s priloženimi analizami, dopolnjena z novimi proizvodi ali dodatnimi nepravilnostmi. Poleg prijav in analiz z nepravilnostmi v sporočilih, je prosilec hkrati vlagal tudi zahteve za dostop do informacij javnega značaja. V posameznih sporočilih se tako prepletajo različni zahtevki, tudi zahteve po ZDIJZ. Razumsko torej ni mogoče pričakovati, da bo organ uspel v zakonskem roku odločiti o tolikšnem številu obsežnih zahtev z različno vsebino. Takšnega pričakovanja zato tudi ni mogel imeti prosilec in ga po presoji IP tudi ni imel. Kljub temu pa to še ne pomeni, da organ ne dela oziroma, da je njegovo delo neučinkovito in nestrokovno, prav to pa hoče po mnenju organa, čemur pritrjuje tudi IP, prosilec preko zahtev za dostop do informacij javnega značaja po ZDIJZ, dokazati. IP v zvezi z navedenim ponovno opozarja, da tako v konkretnem primeru ne gre za pošteno uporabo pravice prosilca po ZDIJZ, zaradi česar šteje, da je prosilec zlorabil pravico dostopa in da je potrebno njegove zahteve iz tega razloga zavrniti, kot to določa peti odstavek 5. člena ZDIJZ. Po oceni IP tudi ni dvoma, da takšen način vlaganja zahtev s strani prosilca organu nedvomno otežuje oziroma onemogoča tudi ravnanje v skladu z načelom ekonomičnosti postopka (14. člen ZUP). Da je število vlog prosilca prekomerno, izkazuje tudi zgoraj navedena statistika, povzeta iz obrazložitve izpodbijane odločbe. Slednje izhaja tudi iz pregleda dokumentarnega gradiva IP, saj je IP v letu 2023 od prosilca prejel preko 300 vlog, v letu 2024 do izdaje te odločbe pa že preko 400 vlog, med temi številne zgolj v vednost (te je prosilec poslal tudi na elektronske naslove številnih drugih organov in funkcionarjev).

(18) Ob navedenem pa IP ponovno izpostavlja dejstvo nepreglednih in obsežnih vlog prosilca, saj ta s posamezno vlogo hkrati podaja svoje nestrinjanje z delom organa, izpostavlja svoje ugotovitve, se pritožuje zoper posamezne odločitve organa ter vlaga oziroma ponavlja svoje prijave. Vlogam pripenja tudi predhodne vloge in obsežno slikovno in drugo gradivo. Vloge prosilca so tako tudi po oceni IP nepregledne in tudi izjemno obsežne. IP pa v zvezi s svojo odločitvijo izpostavlja še dejstvo, da se ravnanje prosilca ponavlja, čeprav sta tako organ, kot tudi IP v svojih predhodnih odločbah prepoznala takšno ravnanje prosilca kot zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja.

(19) IP zato sledi stališču organa, da je v konkretnem primeru očitno, da namen prosilca ni le seznanjenost z delovanjem organa, kot ga zasleduje ZDIJZ, temveč je njegov namen ta, da dokaže nesposobnost oziroma nestrokovnost organa, kar organu v svojih vlogah neprestano tudi očita ter hoče preko postopkov po ZDIJZ doseči, da se organ opredeli do njegovih prijav in analiz, oziroma da uvede inšpekcijske postopke. Določbe ZDIJZ pa temu niso namenjene, zato IP ugotavlja, da pri zahtevah prosilca za posredovanje informacij javnega značaja, ne gre za pošteno uporabo pravic dostopa do informacij javnega značaja. Nedvomno ima vsakdo pravico zahtevati dostop do informacij javnega značaja, vendar ne na način, kot je opisan v konkretnem primeru, torej da hoče preko dostopa po ZDIJZ doseči, da organ njegove prijave in opozorila na nepravilnosti vsebinsko obravnava in da preko zahtevanih informacij javnega značaja dokazuje neučinkovito delo organa. IP ob tem poudarja, da pravica dostopa do informacij javnega značaja ni priznana izključno v interesu prosilca, temveč tudi v interesu družbe, ki je v tem, da se v čim večji meri omogoči izvrševanje demokratične funkcije in funkcije nadzora obravnavane pravice, vendar nikakor ne na način, ki prekomerno ovira celotno delo organa ter uradne osebe in organ žali in s tem posega v njihovo dostojanstvo.[5]

(20) IP po preučitvi celotne zadeve zaključuje, da je v obravnavanem primeru mogoče ugotoviti, da je prosilec v primeru vložitve obravnavanih zahtev prekoračil pravne meje pravice dostopa do informacij javnega značaja ter da je ravnal v nasprotju z namenom pravice dostopa do informacij javnega značaja, s čimer je podana zloraba pravice po petem odstavku 5. člena ZDIJZ. Ob tem IP ponovno dodaja, da četudi bi bile prijave prosilca utemeljene, ZDIJZ nikakor ni orodje, s katerim bi prosilec organ prisilil, da obravnava njegove prijave.

(21) Na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag IP zaključuje, da je pritožba prosilca neutemeljena, zato jo je zavrnil na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(22) Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(23) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Mevlida Deljanin, univ. dipl. prav.

asistentka svetovalca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke

[1] Glej npr. odločbe IP št. 090-21/2015/, št. 090-157/2015, št. 090-254/2015, št. 090-19/2016, št. 090-211/2016, št. 090-55/2017, št. 090-215/2018, št. 090-146/2019/3, št. 090-239/2019/6.

[2] Glej npr. odločbe IP št. 090-213/2022/2, št. 090-269/2022/2, št. 090-2/2023/2, št. 090-127/2023/2, št. 090-242/2023/2, št. 090-330/2023, št. 090-375/2023/2, št. 090-25/2024/2, št. 090-26/2024/2, št. 090-27/2024/2, št. 090-103/2024, št. 090-440/2024, št. 090-441/2024.

[3] Navedeni kriteriji izhajajo iz sodne prakse, ki je našteta že v odločbah IP, ki so bile v pritožbenih postopkih izdane prosilcu v istovrstnih zadevah; glej npr. odločbe IP št. 090-336/2021/2, št. 090-75/2022/3, št. 090-213/2022/2, št. 090-269/2022/2, št. 090-275/2022 idr..

[4] Pojem informacije javnega značaja je opredeljen v 4. členu ZDIJZ.

[5] Vrhovno sodišče Republike Slovenije je v sodbi št. U 12/2008, z dne 30. 6. 2009, navedlo, da je žalitev organa ali uradne osebe treba pojmovati kot poseg v dostojanstvo organa (v njegov ugled, zunanjo ali objektivno čast, dobro ime v javnosti). Ob tem pa IP izpostavlja tudi upravno sodno prakso, npr. sodbo II U 214/2016 (tč. 21 obrazložitve), iz katere izhaja, citirano: »Na obstoj zlorabe pravice se sklepa na podlagi ravnanj prosilca, med katera sodi po presoji sodišča tudi šikaniranje, ki ga določba petega odstavka 5. člena ZDIJZ posebej omenja. Šikanozne so namreč tiste zahteve, s katerimi želi prosilec organu na različne načine škodovati, npr. z žalitvami, z vlaganjem velikega števila zahtev in z zahtevami za dostop do velikega obsega informacij ipd. Tovrstna ravnanja prosilca, ki organ prekomerno ovirajo pri delu, so v nasprotju z namenom, za katerega je prosilcu priznana pravica dostopa do informacij javnega značaja. Zato vsaka zahteva, ki je očitno šikanozna, že v osnovi pomeni tudi očitno zlorabo pravice, ki jo je treba presojati tako, kot izhaja to iz sodne prakse.«.