prosilec - Tržni inšpektorat RS

POVZETEK:

Organ je prosilcu zavrnil dostop do zahtevanih informacij, in sicer na podlagi petega odstavka 5. člena ZDIJZ. IP je odločitvi organa sledil, saj je po preučitvi pritožbene zadeve zaključil, da je v obravnavanem primeru mogoče ugotoviti, da je prosilec v primeru vložitve obravnavanih zahtev prekoračil pravne meje pravice dostopa do informacij javnega značaja ter da je ravnal v nasprotju s socialno funkcijo pravice dostopa do informacij javnega značaja. 
 

ODLOČBA:

Številka: 090-441/2024/3

Datum:  13. 12. 2024

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, v nad. IP, na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nad. ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB, s spr. in dop; v nad. ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, s spr. in dop.; v nad. ZUP), o pritožbi …. (v nad. prosilec), z dne 12. 11. 2024, zoper odločbo Tržnega inšpektorata Republike Slovenije, Dunajska cesta 160, 1000 Ljubljana (v nad, organ), št. 090-45/2024-15 z dne 14. 10. 2024, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožba prosilca z dne 12. 11. 2024 zoper odločbo Tržnega inšpektorata Republike Slovenije, št. 090-45/2024-15 z dne 14. 10. 2024, se zavrne.

2.     V tem postopku posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

Prosilec je na organ vložil več zahtev, in sicer:

- z dne 18. 9. 2024 za posredovanje dokumentacije, ki je nastala v nadzoru spletne tržnice FEELFREE.si pri subjektu GREVA d.o.o.;

- z dne 18. 9. 2024 za dostop do vse dokumentacije, ki je nastala v letih 2023 in 2024 o (ne)izvajanem nadzoru skladnosti proizvodov za mikromobilnost na slovenskem trgu;

- z dne 23. 9. 2024 za posredovanje dokumentacije iz nadzora spletne tržnice MALIZAKLADI.si subjekta VIVANO d.o.o.;

- z dne 23. 9. 2024 za posredovanje dokumentacije iz nadzora (v letu 2024) spletne tržnice MIMOVRSTE.si, subjekta MIMOVRSTE d.o.o. in tudi njegovih "partnerskih" dobaviteljev s plavajočimi plavalnimi pripomočki;

- z dne 23. 9. 2024 za posredovanje ali javno dostopno objavo vseh dejstev in dokazil, da prosilec v vsem tem nima v čem prav;

- z dne 25. 9. 2024 za posredovanje vse dokumentacije iz nadzora spletne tržnice SHOPPSTER.si glede prodaje plavajočih plavalnih pripomočkov;

- z dne 26. 9. 2024 za posredovanje ocene tveganja, na osnovi katere je bilo takšno (odklonilno) stališče zavzeto in potrjeno;

- z dne 30. 9. 2024 za posredovanje izpisa popisov vseh zadev, kjer so bile v letu 2024 predmet nadzora rokavice za enkratno uporabo ALDENA;

- z dne 2. 10. 2024 za posredovanje izpisa popisa zadeve, ki je nastala na osnovi prijave prosilca z dne 21. 12. 2023;

- z dne 2. 10. 2024 za posredovanje vse dokumentacije iz nadzora zadevne zaščitne opreme (rokavice in maske) znamke ALDENA na SILVERSTORE.si oz. subjektu LUXUS PLUS d.o.o.;

- z dne 2. 10. 2024 za posredovanje vse dokumentacije iz nadzora zadevne zaščitne opreme (rokavice in maske) znamke ALDENA na SILVERSTORE.si oz. subjektu LUXUS PLUS d.o.o.;

- z dne 2. 10. 2024 za dostop do dokumentacije o nadzoru plavajočih pripomočkov (za poučevanje plavanja in navajanja na vodo) na MALIZAKLADI.si in subjektu VIVANA d.o.o. ter njegovih dobaviteljih;

- z dne 3. 10. 2024 za posredovanje izpisa popisov vseh zadev o nadzoru plavajočih pripomočkov v letu 2024;

- z dne 3. 10. 2024 za posredovanje izpisa popisov vseh zadev iz nadzora spletne tržnice IMPRIM.si (SKIN GROUP d.o.o.), če so le ti bili izvedeni od leta 2020 dalje;

- z dne 7. 10. 2024 za dostop do dokumentacije o nadzoru plavajočih pripomočkov (za poučevanje plavanja in navajanja na vodo) na MALIZAKLADI.si in subjektu VIVANA d.o.o. ter njegovih dobaviteljih.

Organ je zahteve prosilca z odločbo, št. 090-45/2024-15 z dne 14. 10. 2024, zavrnil zaradi zlorabe instituta dostopa do informacij javnega značaja. Organ je ugotovil, da prosilec s svojimi zahtevami prekomerno obremenjuje organ in ne uresničuje namena ZDIJZ. Prosilec na organ že od februarja 2020 naslavlja različna, zelo obsežna sporočila oz. dopise, pri čemer želi s svojimi predlogi usmerjati in vplivati na postopke organa. Prosilec sporočila pošilja tudi številnim drugim naslovnikom, poleg tega pa vlaga tudi prijave, zastavlja vprašanja, pošilja razne analize itd.. Organ ugotavlja, da prosilec s svojimi zahtevki prekomerno obremenjuje organ ter ne uresničuje namena ZDIJZ. Po mnenju organa prosilec z vloženimi zahtevami nadaljuje s svojim načinom vlaganja zahtev za dostop do informacij javnega značaja, katerega namen ni zasledovanje glavnega pomena te pravice, ampak v tem, da bo lahko ponovno izražal svoje nestrinjanje z delovanjem organa in opozarjal na, po njegovem mnenju, neučinkovito in nestrokovno delovanje organa. Kot izhaja tudi iz potrjenih odločitev IP, prosilec svoje vloge vlaga kontinuirano, zahteve pa se nanašajo na istovrstne dokumente (inšpekcijske postopke), ki jih je organ uvedel po obravnavi prijav prosilca. Prosilec je v obdobju od začetka leta 2024 do izdaje te odločbe, vložil že preko 200 zahtev za dostop do informacij javnega značaja ter drugih vlog. Prosilec v svojih vlogah sam poudarja, da je njegov namen v tem, da bi od organa dosegel obravnavanje njegovih pobud za uvedbo postopka oz. prijav. Ker tega ne doseže, glede vloženih prijav, na organ naslavlja še zahteve za dostop do informacij javnega značaja. Število zahtevkov za dostop do informacij javnega značaja z zakonom sicer ni omejeno, vendar v konkretnem primeru ne gre za običajno ravnanje prosilca po ZDIJZ, kar izkazuje tudi število njegovih vlog v preteklih letih - prosilec je v letu 2022 na organ naslovil 83 vlog oz. zahtev za dostop do informacij javnega značaja, v letu 2023 173 vlog, v letu 2024 pa od 1. 1. 2024 do 10. 10. 2024 (na dan vpogleda v informacijski sistem organa) že skoraj 230 vlog. Organ je sicer letno prejel v povprečju od 25 do 30 vseh zahtev po ZDIJZ. Majhno število zahtev za dostop do informacij javnega značaja s strani drugih prosilcev je nedvomno tudi rezultat odprtosti in transparentnosti delovanja organa, saj organ obvešča javnost o svojih ugotovitvah po ustaljenih poteh (mediji, splet, odgovori na (novinarska) vprašanja ipd.). Pri odstopu pritožb organu druge stopnje je zahtevke prosilca potrebno pošiljati preko SOVD oz. spletnega odložišča velikih datotek, saj gre zaradi obširnih in nepreglednih elektronskih sporočil s prilogami in fotografijami, ki lahko obsegajo več 100 strani, za datoteke obsežnih velikosti. Zaradi velikega števila vlog prosilca mora organ voditi več vzporednih postopkov glede na obravnavano problematiko. Prosilec namreč v svojih zahtevkih posreduje več preteklih in obsežnih elektronskih sporočil, katerih vsebina se prepleta, pri tem pa so v okviru posameznega zahtevka podani tudi pozivi drugim organom. Vsaka posredovana odločitev po ZDIJZ izzove še več novih sporočil s strani prosilca. V omenjenem postopku torej nikakor ne gre za to, da bi imel organ kakršne koli zadržke pri seznanjanju javnosti z informacijami javnega značaja, vendar pa ni mogoče podpirati zahtev za dostop do informacij javnega značaja, ki ne sledijo namenu in osnovnemu pomenu te pravice. Organ ugotavlja, da v konkretnih primerih oz. zahtevah, namen prosilca v postopku dostopa do informacij javnega značaja (in hkrati prijavitelja v inšpekcijskih postopkih) ni izvajanje nadzorne funkcije, kot jo prosilcem daje ZDIJZ. S strani prosilca gre za namerno prekomerno zasipavanje organa s številnimi obsežnimi sporočili z namenom dokazovanja prosilčevih stališč o nestrokovnem in neučinkovitem delu organa.

Zoper odločbo organa je prosilec dne 12. 11. 2024 vložil pritožbo, v kateri oporeka odločitvi organa. Po mnenju prosilca izpodbijana odločba ni v ničemer ustrezno utemeljena. Vse zahteve po ZDIJZ do podane po tem, ko se je predhodno organ večkrat opozorilo na očitne nepravilnosti na trgu. Po njegovem mnenju želi organ prekriti nepravilnosti pri delovanju, vezane na nadzor trga z neživilskimi proizvodi. Dodatno prosilec navaja, da je njegov namen opozarjati na nepravilnosti na trgu, ki so posledica neustreznega nadzora trga.

Organ je pritožbo prosilca, skladno z 245. členom ZUP, dne 19. 11. 2024, po elektronski pošti, odstopil v pristojno reševanje IP.

Pritožba ni utemeljena.

IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Organ lahko v skladu s petim odstavkom 5. člena ZDIJZ prosilcu izjemoma zavrne dostop do zahtevane informacije, če prosilec z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorabi pravico dostopa do informacij javnega značaja po tem zakonu oz. je očitno, da so zahteva ali zahteve šikanoznega značaja.

IP se je do teoretičnega vidika zlorabe pravice v svojih odločbah že večkrat opredelil, ko je presojal odločitve organov oz. zavezancev[1], zato pravne teorije o pojmu zlorabe pravice na tem mestu ne navaja ponovno. Prav tako se je organ do pojma zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja že podrobneje opredelil tudi v odločbah, ki so bile izdane prosilcu v pritožbenih postopkih v istovrstnih zadevah.[2]

IP poudarja, da se institut zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja (v nad. zloraba pravice dostopa) po petem odstavku 5. člena ZDIJZ presoja v vsakem posameznem primeru posebej, izhajajoč iz splošnega načela ZDIJZ, da so informacije javnega značaja dostopne vsakomur in da si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati doseči čim večjo obveščenost javnosti o svojem delovanju. Ob tem IP še poudarja, da je presoja obstoja zlorabe pravice dostopa institut, ki ga je treba uporabljati z veliko mero previdnosti in le tam, kjer je to nujno potrebno. Kriterije, ki opredeljujejo zlorabo pravice dostopa, je treba razlagati ozko in v vsakem primeru posebej. Utemeljitev obstoja zlorabe pravice dostopa mora vselej ostati skrajno sredstvo v postopkih odločanja o zahtevah za posredovanje informacij javnega značaja in se sme uporabiti le v primeru, če od organa objektivno ni mogoče pričakovati, da bo o dostopu do vseh zahtevanih informacij javnega značaja odločal po postopku, ki ga določa ZDIJZ.

IP v konkretnem primeru ugotavlja, da so v obravnavanem primeru izpolnjeni kriteriji za zlorabo pravice, kar bo pojasnjeno v nadaljevanju te odločbe.

Pri odločanju o zlorabi pravice dostopa je IP upošteval, da prosilec nadaljuje z enakim načinom vlaganja zahtev, ki so bile že večkrat, tako s strani organa, kot s strani IP, prepoznane kot zloraba pravice dostopa do informacij javnega značaja. Prosilec svoje zahteve vlaga kontinuirano, pri čemer je organ glede nekaterih zahtev v preteklosti že odločil, prav tako se vse zahteve nanašajo na istovrstne dokumente (inšpekcijske postopke). Zlasti je sporen način vlaganja predmetnih zahtev, saj je prosilec v obdobju nekaj mesecev pri organu vložil preko 100 zahtev in preko 200 drugih vlog, prosilec pa v svojih zahtevah sam poudarja, da je njegov namen v tem, da bi od organa dosegel obravnavanje njegovih prijav, ker tega ne doseže, pa glede teh istih vloženih prijav na organ naslavlja še zahteve za dostop do informacij javnega značaja. Zahteve prosilca in z njimi povezane pritožbe so obsežne, saj prosilec izčrpno navede vsa dejstva glede neustreznosti izdelkov, kar v postopku po ZDIJZ ni predmet presoje, vloge prosilca pa zaradi obsežnih prilog redno presegajo nekaj 10 ali nekaj 100 strani, zahteve in vloge se prepletajo, priloge se ponavljajo. Glede na navedene okoliščine je treba vse v konkretnem primeru vložene zahteve prosilca, v povezavi z že vloženimi zahtevami, o katerih je bilo odločeno v drugih postopkih, obravnavati kot funkcionalno celoto. Prosilec je zahteve vlagal v obsežnih vlogah, s katerimi je podajal tudi analize nepravilnosti in prijave, vključno s slikovnim materialom, izražal svoje nestrinjanje s pristopi in delom organa ipd.. Po oceni IP je torej treba predmetne zahteve opredeliti v kontekstu posredovanih vlog prosilca.

ZDIJZ kot materialni zakon, ki je podlaga za pravico dostopa do informacij javnega značaja, sam ne določa konkretnih kriterijev oz. elementov, ki kažejo na zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja, niti ni z ZDIJZ omejeno število vlog, ki jih lahko vloži posamezen prosilec, zato IP pri presoji zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja upošteva kriterije, ki so se razvili za opredelitev zlorabe pravice v pravni teoriji in praksi, npr.: ponavljajoče se vloge za isto zadevo s pavšalnimi navedbami, očitno nedovoljene in neutemeljene vloge brez možnosti za uspeh, navidezno uveljavljanje pravice preko vlaganja vlog z vsebino, ki pomenijo negativno vrednostno sodbo in žalitve, zasipavanje organa z vlogami, s čimer se ovira učinkovito delo organa na vseh področjih, poseganje v dostojanstvo organa, vlaganje vlog z namenom povzročanja neprijetnosti ali drugih nevšečnosti organu itd.[3]

Upoštevaje navedene kriterije ter navedbe organa in posredovano dokumentacijo IP ugotavlja, da iz načina vlaganja zahtev prosilca izhaja njegov namen, da preko postopkov po ZDIJZ izvaja kontrolo dela organa oz. želi preko dostopa do informacij javnega značaja doseči, da se organ opredeli do njegovih prijav in analiz ter začne inšpekcijski postopek v konkretnih zadevah. Navedeno pa ni v skladu z namenom ZDIJZ, kot izhaja iz 2. člena ZDIJZ, ki je v tem, da se zagotovi javnost in odprtost delovanja organov ter omogoči uresničevanje pravice fizičnih in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja.[4] Ni pa ZDIJZ zakon, na podlagi katerega bi organi morali uvesti postopke, za katere so sicer materialnopravno pristojni. IP je prosilcu že večkrat pojasnil, da v postopkih po ZDIJZ prosilec ne more doseči aktivnega ravnanja organov, niti ni ta zakon namenjen temu, da bi organi ustvarjali informacije, s katerimi očitno ne razpolagajo (npr. informacije iz inšpekcijskih postopkov, ki jih organ ni uvedel in posledično zahtevane informacije očitno ne obstajajo).

Iz vsebine vlog prosilca, kot jih je posredoval organu in tudi priložil k pritožbi, izhaja preplet opozoril na nepravilnosti pri posameznih izdelkih oz. spletnih straneh in prijav za uvedbo inšpekcijskega postopka ter na drugi strani zahtev za dostop do informacij javnega značaja, kot so npr. izpis dokumentov iz posameznih konkretnih inšpekcijskih zadev ali izpis dokumentov, ki naj bi oz. so nastali na podlagi prijave prosilca in zahteve za prejem odgovorov na vprašanja glede konkretnih izdelkov ali postopkov. Pri tem prosilec podaja tudi negativno vrednostno sodbo glede dela organa, tako na podlagi njegovih konkretnih prijav, kot tudi na splošno očita neučinkovito delo organa, kar ni predmet postopka po ZDIJZ. IP na podlagi pregleda dokumentov konkretne zadeve ugotavlja, da prosilec zahteva dostop do informacij javnega značaja po ZDIJZ, torej do dokumentov iz konkretnih zadev, zgolj in samo z namenom, da bi dokazal neučinkovito delo organa oz., da bi dosegel, da bi organ upošteval njegove prijave in uvedel inšpekcijski postopek glede izdelkov, na katere opozarja prosilec. Slednje v pritožbi večkrat izpostavi tudi prosilec sam, ko navaja vzroke, zakaj vlaga zahteve po ZDIJZ. IP ponovno poudarja, da navedeno ni v skladu z namenom dostopa do informacij javnega značaja, saj ZDIJZ ni orodje za kontrolo dela organa, oz. za »prisilo« organa, da začne inšpekcijski postopek v posameznih zadevah. Povedano drugače, tudi če so vse prijave prosilca, ko poziva k ukrepanju glede neustreznih proizvodov na trgu, utemeljene, pravica dostopa do informacij javnega značaja ni orodje, s katerim bi prosilec organ lahko prisilil k ukrepanju oz. k uvedbi nadzora, kot ga zahteva prosilec. Pravica dostopa do informacij javnega značaja se namreč nanaša le na že ustvarjene dokumente, ne pa na pojasnila, razlage in aktivno ukrepanje, ki ga organ (še) ni izvedel in posledično ne obstaja. Ker zahteve prosilca za dostop do informacij javnega značaja niso v skladu z namenom po ZDIJZ, IP ugotavlja, da gre za zlorabo pravice.

Dalje IP ugotavlja, da ne glede na to, da število zahtev po ZDIJZ sicer ni omejeno, v obravnavanem primeru število in obsežnost vlog, iz katerih izhajajo med drugim tudi zahteve za dostop do informacij javnega značaja, prekomerno obremenjujejo organ. Kot izhaja iz posredovane dokumentacije, je prosilec organu poslal veliko število sporočil, med katerimi je večina precej obsežnih, s priloženimi analizami, dopolnjena z novimi proizvodi ali dodatnimi nepravilnostmi. Poleg analiz z nepravilnostmi v sporočilih, je prosilec zastavljal vprašanja in v besedilu podajal tudi zahteve za dostop do informacij javnega značaja. V posameznih sporočilih se tako prepletajo različni zahtevki, tudi zahteve po ZDIJZ. Razumsko torej ni mogoče pričakovati, da bo organ uspel v zakonskem roku odločiti o tolikšnem številu obsežnih zahtev z različno vsebino. Takšnega pričakovanja zato tudi ni mogel imeti prosilec in ga po presoji IP tudi ni imel. Kljub temu pa to še ne pomeni, da organ ne dela oz., da je njegovo delo neučinkovito in nestrokovno, prav to pa hoče po mnenju organa, čemur pritrjuje tudi IP, prosilec preko zahtev za dostop do informacij javnega značaja po ZDIJZ, dokazati. IP v zvezi z navedenim ponovno opozarja, da tako v konkretnem primeru ne gre za pošteno uporabo pravice prosilca po ZDIJZ, zaradi česar šteje, da je prosilec zlorabil pravico dostopa in da je potrebno njegove zahteve iz tega razloga zavrniti, kot to določa peti odstavek 5. člena ZDIJZ. Po oceni IP tudi ni dvoma, da takšen način vlaganja zahtev s strani prosilca organu nedvomno otežuje oz. onemogoča tudi ravnanje v skladu z načelom ekonomičnosti postopka (14. člen ZUP). Da je število vlog prosilca prekomerno, izkazuje tudi zgoraj navedena statistika, povzeta iz obrazložitve izpodbijane odločbe. Slednje izhaja tudi iz pregleda dokumentarnega gradiva IP, saj je IP v letu 2023 od prosilca prejel preko 300 vlog, v letu 2024 do izdaje te odločbe pa že preko 400 vlog, med temi številne zgolj v vednost (te je prosilec poslal tudi na elektronske naslove številnih drugih organov in funkcionarjev).

Ob navedenem pa IP ponovno izpostavlja dejstvo nepreglednih in obsežnih vlog prosilca, saj ta s posamezno vlogo hkrati podaja svoje nestrinjanje z delom organa, izpostavlja svoje ugotovitve, se pritožuje zoper posamezne odločitve organa ter vlaga oz. ponavlja svoje prijave. Vlogam pripenja tudi predhodne vloge in obsežno slikovno in drugo gradivo. IP tako ugotavlja, da so vloge prosilca nepregledne in tudi izjemno obsežne. IP pa v zvezi s svojo odločitvijo izpostavlja še dejstvo, da se ravnanje prosilca ponavlja, čeprav sta tako organ, kot tudi IP v svojih predhodnih odločbah prepoznala takšno ravnanje prosilca kot zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja.

IP se strinja z organom, da je namen prosilca povsem drug, kot ga zasleduje ZDIJZ, in sicer je njegov namen ta, da dokaže nesposobnost oz. nestrokovnost organa, kar organu v svojih vlogah neprestano tudi očita ter hoče preko postopkov po ZDIJZ doseči, da se organ opredeli do njegovih prijav in analiz, oz. da uvede inšpekcijske postopke. Določbe ZDIJZ pa temu niso namenjene, zato IP ugotavlja, da pri zahtevah prosilca za posredovanje informacij javnega značaja, ne gre za pošteno uporabo pravic dostopa do informacij javnega značaja. Nedvomno ima vsakdo pravico zahtevati dostop do informacij javnega značaja, vendar ne na način, kot je opisan v konkretnem primeru, torej da hoče preko dostopa po ZDIJZ doseči, da organ njegove prijave in opozorila na nepravilnosti vsebinsko obravnava in da preko zahtevanih informacij javnega značaja dokazuje neučinkovito delo organa. IP ob tem poudarja, da pravica dostopa do informacij javnega značaja ni priznana izključno v interesu prosilca, temveč tudi v interesu družbe, ki je v tem, da se v čim večji meri omogoči izvrševanje demokratične funkcije in funkcije nadzora obravnavane pravice, vendar nikakor ne na način, ki prekomerno ovira celotno delo organa ter uradne osebe in organ žali in s tem posega v njihovo dostojanstvo.[5]

IP po preučitvi celotne zadeve zaključuje, da je v obravnavanem primeru mogoče ugotoviti, da je prosilec v primeru vložitve obravnavanih zahtev prekoračil pravne meje pravice dostopa do informacij javnega značaja ter da je ravnal v nasprotju z namenom pravice dostopa do informacij javnega značaja, s čimer je podana zloraba pravice po petem odstavku 5. člena ZDIJZ. Ob tem IP ponovno dodaja, da četudi bi bile prijave prosilca utemeljene, ZDIJZ nikakor ni orodje, s katerim bi prosilec organ prisilil, da obravnava njegove prijave.

Na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag IP zaključuje, da pritožba prosilca ni utemeljena, zato jo je zavrnil na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Tanja Švab, dipl.upr.ved.,

raziskovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke

[1] Glej npr. odločbe IP št. 090-21/2015/, št. 090-157/2015, št. 090-254/2015, št. 090-19/2016, št. 090-211/2016, št. 090-55/2017, št. 090-215/2018, št. 090-146/2019/3, št. 090-239/2019/6.

[2] Glej npr. odločbe IP št. 090-336/2021/2, št. 090-75/2022/3, št. 090-213/2022/2, št. 090-269/2022/2, 090-2/2023/2, 090-127/2023/2, št. 090-242/2023/2, št. 090-330/2023, št. 090-375/2023/2, št. 090-25/2024/2, 090-26/2024/2, 090-27/2024/2, 090-103/2024.

[3] Navedeni kriteriji izhajajo iz sodne prakse, ki je našteta že v odločbah IP, ki so bile v pritožbenih postopkih izdane prosilcu v istovrstnih zadevah; glej npr. odločbe IP št. 090-336/2021/2, št. 090-75/2022/3, št. 090-213/2022/2, št. 090-269/2022/2, št. 090-275/2022 idr..

[4] Pojem informacije javnega značaja je opredeljen v 4. členu ZDIJZ.

[5] Vrhovno sodišče Republike Slovenije je v sodbi št. U 12/2008, z dne 30. 6. 2009, navedlo, da je žalitev organa ali uradne osebe treba pojmovati kot poseg v dostojanstvo organa (v njegov ugled, zunanjo ali objektivno čast, dobro ime v javnosti). Ob tem pa IP izpostavlja tudi upravno sodno prakso, npr. sodbo II U 214/2016 (tč. 21 obrazložitve), iz katere izhaja, citirano: »Na obstoj zlorabe pravice se sklepa na podlagi ravnanj prosilca, med katera sodi po presoji sodišča tudi šikaniranje, ki ga določba petega odstavka 5. člena ZDIJZ posebej omenja. Šikanozne so namreč tiste zahteve, s katerimi želi prosilec organu na različne načine škodovati, npr. z žalitvami, z vlaganjem velikega števila zahtev in z zahtevami za dostop do velikega obsega informacij ipd. Tovrstna ravnanja prosilca, ki organ prekomerno ovirajo pri delu, so v nasprotju z namenom, za katerega je prosilcu priznana pravica dostopa do informacij javnega značaja. Zato vsaka zahteva, ki je očitno šikanozna, že v osnovi pomeni tudi očitno zlorabo pravice, ki jo je treba presojati tako, kot izhaja to iz sodne prakse.«.