prosilec - Tržni inšpektorat RS
+ -Številka: 090-355/2024
Kategorije: Ali gre za zlorabo pravice
POVZETEK:
Organ je prosilcu zavrnil dostop do zahtevanih informacij, in sicer na podlagi petega odstavka 5. člena ZDIJZ. IP je odločitvi organa sledil, saj je po preučitvi pritožbene zadeve zaključil, da je v obravnavanem primeru mogoče ugotoviti, da je prosilec v primeru vložitve obravnavanih zahtev prekoračil pravne meje pravice dostopa do informacij javnega značaja ter da je ravnal v nasprotju s socialno funkcijo pravice dostopa do informacij javnega značaja.
ODLOČBA:
Številka: 090-355/2024/3
Datum: 26. 9. 2024
Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/213 z dne 24. 1. 2023, v nad. IP, na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nad. ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB, s spr. in dop; v nad. ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, s spr. in dop.; v nad. ZUP), o pritožbi …. (v nad. prosilec), z dne 6. 9. 2024, zoper odločbo Tržnega inšpektorata Republike Slovenije, Dunajska cesta 160, 1000 Ljubljana (v nad, organ), št. 090-34/2024-10 z dne 6. 8. 2024, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca z dne 6. 9. 2024 zoper odločbo Tržnega inšpektorata Republike Slovenije, št. 090-34/2024-10 z dne 6. 8. 2024, se zavrne.
2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v :
Prosilec je na organ vložil več zahtev, in sicer:
- z dne 17. 7. 2024, za posredovanje izpisa popisov vseh zadev, ki so od leta 2020 dalje nastali pri nadzoru osebne varovalne opreme pri subjektih, ki so (bili) v lasti Anite Dobnik (Anita Dobnik s.p., DOBNIK TRADE d.o.o., DONITA d.o.o. in spletna tržnica ČERVASLOVENIJA.si...);
- z dne 19. 7. 2024, za posredovanje izpisa popisa zadeve, v kateri se je izvedel (se izvaja) nadzor skladnosti zadevnih proizvodov na MAAARKET.si, BABYCENTER.si in MIMOVRSTE.com, če nadzor v letih 2023 in/ali 2024 ni bil izveden, pa posredovanje ocene tveganja, na osnovi katere se ta nadzor po prosilčevih prijavah nepravilnosti na trgu ni izvedel;
- z dne 25. 7. 2024, za posredovanje izpisa popisa zadeve, v kateri se je izvedel (se izvaja) nadzor skladnosti zadevnih proizvodov na MAAARKET.si, če nadzor s strani TIRS ni bil izveden, pa posredovanje ocene tveganja, na osnovi katere se ta nadzor po prosilčevih prijavah nepravilnosti na trgu ni izvedel (zadeva; neskladni napihljivi obroči);
- z dne 25. 7. 2024, za posredovanje dokumentacije, ki je nastala (je zavedena) v zadevi nadzora skladnosti Fredovega obroča pri BABY CENTER in njegovem dobavitelju;
- z dne 31. 7. 2024 in z dne 2. 8. 2024, za posredovanje izpisov popisov vseh zadev iz obdobja 2020-2024 v nadzoru skladnosti osebne varovalne opreme pri subjektu MERKUR TRGOVINA d.o.o. v vseh oblikah njegovega poslovanja;
- z dne 2. 8. 2024, za posredovanje izpisov popisov vseh zadev iz obdobja 2020-2024 v nadzoru skladnosti rokavic za enkratno uporabo kot osebne varovalne opreme in kot medicinski pripomočki pri subjektu MERKUR TRGOVINA d.o.o. v vseh oblikah njegovega poslovanja;
- z dne 5. 8. 2024, za posredovanje dokumentacije, ki je nastala v njunem zadnjem nadzoru skladnosti rokavic za enkratno uporabo IDEAL-T pri subjektu TRGOS d.o.o. in/ali relevantnem drugem subjektu kot distributerju teh rokavic;
- z dne 5. 8. 2024, za posredovanje dokumentacijo, ki je nastala v njunem zadnjem nadzoru skladnosti rokavic za enkratno uporabo IDEAL-T pri subjektu TRGOS d.o.o. in/ali relevantnem drugem subjektu kot distributerju teh rokavic.
Organ je zahteve prosilca zavrnil z odločbo, št. 090-34/2024-10 z dne 6. 8. 2024, zaradi zlorabe instituta dostopa do informacij javnega značaja. Organ je ugotovil, da prosilec s svojimi zahtevami prekomerno obremenjuje organ in ne uresničuje namena ZDIJZ. Po mnenju organa prosilec tudi s temi vloženimi zahtevami samo nadaljuje s svojim načinom vlaganja zahtev za dostop do informacij javnega značaja, katerega namen ni zasledovanje glavnega pomena te pravice, tj., da se v čim večji meri omogoči izvrševanje demokratične funkcije in funkcije nadzora delovanja organov, ampak v tem, da bo lahko ponovno izražal svoje nestrinjanje z delovanjem organa in opozarjal na, po njegovem mnenju, neučinkovito opravljene nadzore. Dodatno je organ navedel, da prosilec nanj že od februarja 2020 naslavlja različna obsežna sporočila, pri čemer želi s svojimi predlogi usmerjati postopke na TIRS. Prosilec sporočila pošilja tudi številnim drugim naslovnikom, poleg tega pa tudi vlaga prijave, zastavlja vprašanja, prilaga analize, itd.. Kot izhaja to tudi iz potrjenih odločitev IP prosilec svoje vloge vlaga kontinuirano, zahteve pa se nanašajo na istovrstne dokumente (inšpekcijske postopke), ki jih je organ uvedel na podlagi prijav prosilca. Zlasti je sporen način vlaganja predmetnih zahtev, saj je prosilec v obdobju nekaj mesecev vložil preko 100 zahtev in tudi drugih vlog, prosilec pa v svojih vlogah sam poudarja, da je njegov namen v tem, da bi od organa dosegel obravnavanje njegovih prijav, ker tega ne doseže, pa glede teh istih vloženih prijav na organ naslavlja še zahteve za dostop do informacij javnega značaj. Organ poudarja, da se je potrebno njegove zahtevke pri odstopu pritožb organu druge stopnje pošiljati preko SOVD oz. spletnega odložišča velikih datotek, saj gre zaradi obširnih in nepreglednih elektronskih sporočil s prilogami in fotografijami, ki lahko obsegajo več 100 strani, za datoteke obsežnih velikosti. Število zahtevkov z zakonom res ni omejeno, vendar pa v konkretnem primeru ne gre za običajno ravnanje prosilca po ZDIJZ, kar izkazuje tudi število njegovih vlog v preteklih letih, pri tem pa organ tudi pojasnjuje, da mora pri tem, glede na število njegovih vlog, voditi več vzporednih postopkov glede na obravnavano problematiko. Prosilec namreč v svojih zahtevkih posreduje več preteklih in obsežnih e-sporočil, katerih vsebina se prepleta, pri tem pa so v okviru posameznega zahtevka podani tudi pozivi drugim organom. Prosilec pri svojih, v tem primeru konkretno sicer krajših, zahtevah ponekod posreduje več mesečna oz. več letna e-sporočila. Vsaka posredovana odločitev po ZDIJZ izzove še več novih sporočil s strani prosilca. V omenjenem postopku torej nikakor ne gre za to, da bi imel organ kakršne koli zadržke pri seznanjanju javnosti z informacijami javnega značaja, vendar pa ni mogoče podpirati zahtev za dostop do informacij javnega značaja, ki ne sledijo namenu in osnovnemu pomenu te pravice. Dejstvo je, da prosilec organ že od leta 2020 sistematično zasipava s številnimi obsežnimi elektronskimi sporočili in vlaganjem večjega števila zahtev za dostop do informacij javnega značaja z namenom dokazovanja, da organ ne deluje učinkovito. Takšno ravnanje konstantno ponavlja in prekomerno obremenjuje organ, s čimer želi opozoriti na, po njegovem mnenju, neučinkovitost organa in neustrezno organiziran nadzor ter želi na vsak način usmerjati delo organa s svojimi predlogi, kje, kdaj in kako naj inšpektorji opravljajo nadzor. Na podlagi vpogleda v svoje evidence organ ugotavlja, da je od 1. 1. 2022 do 31. 12. 2022 evidentiranih 362 dokumentov, prejetih iz elektronskega naslova prosilca, pri čemer se dogaja, da prosilec na isti dan pošlje več dokumentov/zahtev/dopisov oz. jih pošilja vsak dan, več zaporednih dni skupaj. Dodatno se ugotavlja, da je prosilec v letu 2022 na organ naslovil 83 vlog oz. zahtev za dostop do informacij javnega značaja, v letu 2023 kar 173, v letu 2024 pa od 1. 1. 2024 do dne 6. 8. 2024 (datum izdaje odločbe) že več kot 100 zahtev. Razvidno je torej, da prosilec, kljub odločbam o zavrnitvi njegovih zahtevkov zaradi zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja, s svojimi zahtevami nadaljuje. Ob tem organ navaja, da prosilec tudi skoraj nepretrgoma vlaga tudi druga obsežna pisanja (vloge, pritožbe, dopise, analize, tožbe…). Te številke še dodatno potrjujejo, da ne gre za povprečnega prosilca po ZDIJZ, saj je organ sicer letno prejel v povprečju od 25 do 30 vseh zahtev po ZDIJZ. Organ se zaveda svoje odgovornosti pri obravnavi zahtev za dostop do informacij javnega značaja, jasno je tudi, da zgolj zaradi velikega obsega zahtevane dokumentacije ali zaradi večjega števila zahtev, le-teh ni mogoče zavrniti. To zavedanje je razvidno tudi iz številnih odločitev, ki jih je organ sprejel v zvezi s prosilčevimi zahtevami, ki jih je obravnaval tudi vsebinsko. Šele, ko je vlaganje zahtev s strani prosilca eskaliralo do te mere, da je postalo neobvladljivo in je šlo za sistematično zasipavanje organa z vedno novimi sporočili, je organ presodil, da gre za zlorabo pravice, zaradi česar zahtevam prosilca ni mogoče ugoditi. Še posebej zato, ker so bile zahteve, po oceni organa (čemur je pritrdil tudi IP v odločbi št. 090-336/2021/2 in št. 090-75/2022/3), vložene zgolj z namenom dokazovanja svojih stališč glede neustreznega delovanja organa, pri čemer je prosilec najprej poudarjal, da je za takšno stanje krivo prejšnje vodstvo organa s svojimi sodelavci. Po mnenju organa je torej namen prosilca prekomerno zasipavanje več organov z obsežnimi sporočili, z namenom dokazovanja prosilčevih stališč o nestrokovnem in neučinkovitem delu organa, kar po oceni organa ne pomeni poštene uporabe pravic po ZDIJZ.
Zoper odločbo organa je prosilec dne 6. 9. 2024 vložil pritožbo, v kateri oporeka odločitvi organa.
Organ je pritožbo prosilca, skladno z 245. členom ZUP, dne 9. 9. 2024, po elektronski pošti, odstopil v pristojno reševanje IP.
Pritožba ni utemeljena.
IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Organ lahko v skladu s petim odstavkom 5. člena ZDIJZ prosilcu izjemoma zavrne dostop do zahtevane informacije, če prosilec z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorabi pravico dostopa do informacij javnega značaja po tem zakonu oz. je očitno, da so zahteva ali zahteve šikanoznega značaja.
IP se je do teoretičnega vidika zlorabe pravice v svojih odločbah že večkrat opredelil, ko je presojal odločitve organov oz. zavezancev[1], zato pravne teorije o pojmu zlorabe pravice na tem mestu ne navaja ponovno. Prav tako se je organ do pojma zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja že podrobneje opredelil tudi v odločbah, ki so bile izdane prosilcu v pritožbenih postopkih v istovrstnih zadevah.[2]
IP poudarja, da se institut zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja (v nad. zloraba pravice dostopa) po petem odstavku 5. člena ZDIJZ presoja v vsakem posameznem primeru posebej, izhajajoč iz splošnega načela ZDIJZ, da so informacije javnega značaja dostopne vsakomur in da si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati doseči čim večjo obveščenost javnosti o svojem delovanju. Ob tem IP še poudarja, da je presoja obstoja zlorabe pravice dostopa institut, ki ga je treba uporabljati z veliko mero previdnosti in le tam, kjer je to nujno potrebno. Kriterije, ki opredeljujejo zlorabo pravice dostopa, je treba razlagati ozko in v vsakem primeru posebej. Utemeljitev obstoja zlorabe pravice dostopa mora vselej ostati skrajno sredstvo v postopkih odločanja o zahtevah za posredovanje informacij javnega značaja in se sme uporabiti le v primeru, če od organa objektivno ni mogoče pričakovati, da bo o dostopu do vseh zahtevanih informacij javnega značaja odločal po postopku, ki ga določa ZDIJZ.
IP na podlagi pregleda spisovne dokumentacije predmetne pritožbene zadeve ugotavlja, da so v obravnavanem primeru izpolnjeni kriteriji za zlorabo pravice, kar bo pojasnjeno v nadaljevanju te odločbe.
Pri odločanju o zlorabi pravice dostopa je IP upošteval, da prosilec nadaljuje z enakim načinom vlaganja zahtev, ki so bile že večkrat, tako s strani organa, kot s strani IP, prepoznane kot zloraba pravice dostopa do informacij javnega značaja. Prosilec svoje zahteve vlaga kontinuirano, pri čemer je organ glede nekaterih zahtev v preteklosti že odločil, prav tako se vse zahteve nanašajo na istovrstne dokumente (inšpekcijske postopke). Zlasti je sporen način vlaganja predmetnih zahtev, saj je prosilec v obdobju nekaj mesecev pri organu vložil preko 100 zahtev in preko 200 drugih vlog, prosilec pa v svojih zahtevah sam poudarja, da je njegov namen v tem, da bi od organa dosegel obravnavanje njegovih prijav, ker tega ne doseže, pa glede teh istih vloženih prijav na organ naslavlja še zahteve za dostop do informacij javnega značaja. Zahteve prosilca in z njimi povezane pritožbe so obsežne, saj prosilec izčrpno navede vsa dejstva glede neustreznosti izdelkov, kar v postopku po ZDIJZ ni predmet presoje, vloge prosilca pa zaradi obsežnih prilog redno presegajo nekaj 10 ali nekaj 100 strani, zahteve in vloge se prepletajo, priloge se ponavljajo. Glede na navedene okoliščine je treba vse v konkretnem primeru vložene zahteve prosilca, v povezavi z že vloženimi zahtevami, o katerih je bilo odločeno v drugih postopkih, obravnavati kot funkcionalno celoto. Prosilec je zahteve vlagal v obsežnih vlogah, s katerimi je podajal tudi analize nepravilnosti in prijave, vključno s slikovnim materialom, izražal svoje nestrinjanje s pristopi in delom organa ipd.. Po oceni IP je torej treba predmetne zahteve opredeliti v kontekstu posredovanih vlog prosilca.
ZDIJZ kot materialni zakon, ki je podlaga za pravico dostopa do informacij javnega značaja, sam ne določa konkretnih kriterijev oz. elementov, ki kažejo na zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja, niti ni z ZDIJZ omejeno število vlog, ki jih lahko vloži posamezen prosilec, zato IP pri presoji zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja upošteva kriterije, ki so se razvili za opredelitev zlorabe pravice v pravni teoriji in praksi, npr.: ponavljajoče se vloge za isto zadevo s pavšalnimi navedbami, očitno nedovoljene in neutemeljene vloge brez možnosti za uspeh, navidezno uveljavljanje pravice preko vlaganja vlog z vsebino, ki pomenijo negativno vrednostno sodbo in žalitve, zasipavanje organa z vlogami, s čimer se ovira učinkovito delo organa na vseh področjih, poseganje v dostojanstvo organa, vlaganje vlog z namenom povzročanja neprijetnosti ali drugih nevšečnosti organu itd.[3]
Upoštevaje navedene kriterije ter navedbe organa in posredovano dokumentacijo IP ugotavlja, da iz načina vlaganja zahtev prosilca izhaja njegov namen, da preko postopkov po ZDIJZ izvaja kontrolo dela organa oz. želi preko dostopa do informacij javnega značaja doseči, da se organ opredeli do njegovih prijav in analiz ter začne inšpekcijski postopek v konkretnih zadevah. Navedeno pa ni v skladu z namenom ZDIJZ, kot izhaja iz 2. člena ZDIJZ, ki je v tem, da se zagotovi javnost in odprtost delovanja organov ter omogoči uresničevanje pravice fizičnih in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja.[4] Ni pa ZDIJZ zakon, na podlagi katerega bi organi morali uvesti postopke, za katere so sicer materialnopravno pristojni. IP je prosilcu že večkrat pojasnil, da v postopkih po ZDIJZ prosilec ne more doseči aktivnega ravnanja organov, niti ni ta zakon namenjen temu, da bi organi ustvarjali informacije, s katerimi očitno ne razpolagajo (npr. informacije iz inšpekcijskih postopkov, ki jih organ ni uvedel in posledično zahtevane informacije očitno ne obstajajo).
Iz vsebine vlog prosilca, kot jih je posredoval organu in tudi priložil k pritožbi, izhaja preplet opozoril na nepravilnosti pri posameznih izdelkih oz. spletnih straneh in prijav za uvedbo inšpekcijskega postopka ter na drugi strani zahtev za dostop do informacij javnega značaja, kot so npr. izpis dokumentov iz posameznih konkretnih inšpekcijskih zadev ali izpis dokumentov, ki naj bi oz. so nastali na podlagi prijave prosilca in zahteve za prejem odgovorov na vprašanja glede konkretnih izdelkov ali postopkov. Pri tem prosilec podaja tudi negativno vrednostno sodbo glede dela organa, tako na podlagi njegovih konkretnih prijav, kot tudi na splošno očita neučinkovito delo organa, kar ni predmet postopka po ZDIJZ. IP na podlagi pregleda dokumentov konkretne zadeve ugotavlja, da prosilec zahteva dostop do informacij javnega značaja po ZDIJZ, torej do dokumentov iz konkretnih zadev, zgolj in samo z namenom, da bi dokazal neučinkovito delo organa oz., da bi dosegel, da bi organ upošteval njegove prijave in uvedel inšpekcijski postopek glede izdelkov, na katere opozarja prosilec. Slednje v pritožbi večkrat izpostavi tudi prosilec sam, ko navaja vzroke, zakaj vlaga zahteve po ZDIJZ. IP ponovno poudarja, da navedeno ni v skladu z namenom dostopa do informacij javnega značaja, saj ZDIJZ ni orodje za kontrolo dela organa, oziroma za »prisilo« organa, da začne inšpekcijski postopek v posameznih zadevah. Povedano drugače, tudi če so vse prijave prosilca, ko poziva k ukrepanju glede neustreznih proizvodov na trgu, utemeljene, pravica dostopa do informacij javnega značaja ni orodje, s katerim bi prosilec organ lahko prisilil k ukrepanju oziroma k uvedbi nadzora, kot ga zahteva prosilec. Pravica dostopa do informacij javnega značaja se namreč nanaša le na že ustvarjene dokumente, ne pa na pojasnila, razlage in aktivno ukrepanje, ki ga organ (še) ni izvedel in posledično ne obstaja. Ker zahteve prosilca za dostop do informacij javnega značaja niso v skladu z namenom po ZDIJZ, IP ugotavlja, da gre za zlorabo pravice.
Dalje IP ugotavlja, da ne glede na to, da število zahtev po ZDIJZ sicer ni omejeno, v obravnavanem primeru število in obsežnost vlog, iz katerih izhajajo med drugim tudi zahteve za dostop do informacij javnega značaja, prekomerno obremenjujejo organ. Kot izhaja iz posredovane dokumentacije, je prosilec organu poslal veliko število sporočil, med katerimi je večina precej obsežnih, s priloženimi analizami, dopolnjena z novimi proizvodi ali dodatnimi nepravilnostmi. Poleg analiz z nepravilnostmi v sporočilih, je prosilec zastavljal vprašanja in v besedilu podajal tudi zahteve za dostop do informacij javnega značaja. V posameznih sporočilih se tako prepletajo različni zahtevki, tudi zahteve po ZDIJZ. Razumsko torej ni mogoče pričakovati, da bo organ uspel v zakonskem roku odločiti o tolikšnem številu obsežnih zahtev z različno vsebino. Takšnega pričakovanja zato tudi ni mogel imeti prosilec in ga po presoji IP tudi ni imel. Kljub temu pa to še ne pomeni, da organ ne dela oz., da je njegovo delo neučinkovito in nestrokovno, prav to pa hoče po mnenju organa, čemur pritrjuje tudi IP, prosilec preko zahtev za dostop do informacij javnega značaja po ZDIJZ, dokazati. IP v zvezi z navedenim ponovno opozarja, da tako v konkretnem primeru ne gre za pošteno uporabo pravice prosilca po ZDIJZ, zaradi česar šteje, da je prosilec zlorabil pravico dostopa in da je potrebno njegove zahteve iz tega razloga zavrniti, kot to določa peti odstavek 5. člena ZDIJZ. Po oceni IP tudi ni dvoma, da takšen način vlaganja zahtev s strani prosilca organu nedvomno otežuje oz. onemogoča tudi ravnanje v skladu z načelom ekonomičnosti postopka (14. člen ZUP). Da je število vlog prosilca prekomerno, izkazuje tudi zgoraj navedena statistika, povzeta iz obrazložitve izpodbijane odločbe. Slednje izhaja tudi iz pregleda dokumentarnega gradiva IP, saj je IP v letu 2023 od prosilca prejel preko 300 vlog, v letu 2024 do izdaje te odločbe pa že preko 400 vlog, med temi številne zgolj v vednost (te je prosilec poslal tudi na elektronske naslove številnih drugih organov in funkcionarjev).
Ob navedenem pa IP ponovno izpostavlja dejstvo nepreglednih in obsežnih vlog prosilca, saj ta s posamezno vlogo hkrati podaja svoje nestrinjanje z delom organa, izpostavlja svoje ugotovitve, se pritožuje zoper posamezne odločitve organa ter vlaga oz. ponavlja svoje prijave. Vlogam pripenja tudi predhodne vloge in obsežno slikovno in drugo gradivo. IP tako ugotavlja, da so vloge prosilca nepregledne in tudi izjemno obsežne. IP pa v zvezi s svojo odločitvijo izpostavlja še dejstvo, da se ravnanje prosilca ponavlja, čeprav sta tako organ, kot tudi IP v svojih predhodnih odločbah prepoznala takšno ravnanje prosilca kot zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja.
IP se strinja z organom, da je namen prosilca povsem drug, kot ga zasleduje ZDIJZ, in sicer je njegov namen ta, da dokaže nesposobnost oz. nestrokovnost organa, kar organu v svojih vlogah neprestano tudi očita ter hoče preko postopkov po ZDIJZ doseči, da se organ opredeli do njegovih prijav in analiz, oz. da uvede inšpekcijske postopke. Določbe ZDIJZ pa temu niso namenjene, zato IP ugotavlja, da pri zahtevah prosilca za posredovanje informacij javnega značaja, ne gre za pošteno uporabo pravic dostopa do informacij javnega značaja. Nedvomno ima vsakdo pravico zahtevati dostop do informacij javnega značaja, vendar ne na način, kot je opisan v konkretnem primeru, torej da hoče preko dostopa po ZDIJZ doseči, da organ njegove prijave in opozorila na nepravilnosti vsebinsko obravnava in da preko zahtevanih informacij javnega značaja dokazuje neučinkovito delo organa. IP ob tem poudarja, da pravica dostopa do informacij javnega značaja ni priznana izključno v interesu prosilca, temveč tudi v interesu družbe, ki je v tem, da se v čim večji meri omogoči izvrševanje demokratične funkcije in funkcije nadzora obravnavane pravice, vendar nikakor ne na način, ki prekomerno ovira celotno delo organa ter uradne osebe in organ žali in s tem posega v njihovo dostojanstvo.[5]
IP po preučitvi celotne zadeve zaključuje, da je v obravnavanem primeru mogoče ugotoviti, da je prosilec v primeru vložitve obravnavanih zahtev prekoračil pravne meje pravice dostopa do informacij javnega značaja ter da je ravnal v nasprotju z namenom pravice dostopa do informacij javnega značaja, s čimer je podana zloraba pravice po petem odstavku 5. člena ZDIJZ. Ob tem IP ponovno dodaja, da četudi bi bile prijave prosilca utemeljene, ZDIJZ nikakor ni orodje, s katerim bi prosilec organ prisilil, da obravnava njegove prijave.
Na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag IP zaključuje, da pritožba prosilca ni utemeljena, zato jo je zavrnil na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Tanja Švab, dipl.upr.ved.,
raziskovalka IP
Informacijski pooblaščenec:
mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav
namestnica pooblaščenke
[1] Glej npr. odločbe IP št. 090-21/2015/, št. 090-157/2015, št. 090-254/2015, št. 090-19/2016, št. 090-211/2016, št. 090-55/2017, št. 090-215/2018, št. 090-146/2019/3, št. 090-239/2019/6.
[2] Glej npr. odločbe IP št. 090-336/2021/2, št. 090-75/2022/3, št. 090-213/2022/2, št. 090-269/2022/2, 090-2/2023/2, 090-127/2023/2, št. 090-242/2023/2, št. 090-330/2023, št. 090-375/2023/2, št. 090-25/2024/2, 090-26/2024/2, 090-27/2024/2, 090-103/2024.
[3] Navedeni kriteriji izhajajo iz sodne prakse, ki je našteta že v odločbah IP, ki so bile v pritožbenih postopkih izdane prosilcu v istovrstnih zadevah; glej npr. odločbe IP št. 090-336/2021/2, št. 090-75/2022/3, št. 090-213/2022/2, št. 090-269/2022/2, št. 090-275/2022 idr..
[4] Pojem informacije javnega značaja je opredeljen v 4. členu ZDIJZ.
[5] Vrhovno sodišče Republike Slovenije je v sodbi št. U 12/2008, z dne 30. 6. 2009, navedlo, da je žalitev organa ali uradne osebe treba pojmovati kot poseg v dostojanstvo organa (v njegov ugled, zunanjo ali objektivno čast, dobro ime v javnosti). Ob tem pa IP izpostavlja tudi upravno sodno prakso, npr. sodbo II U 214/2016 (tč. 21 obrazložitve), iz katere izhaja, citirano: »Na obstoj zlorabe pravice se sklepa na podlagi ravnanj prosilca, med katera sodi po presoji sodišča tudi šikaniranje, ki ga določba petega odstavka 5. člena ZDIJZ posebej omenja. Šikanozne so namreč tiste zahteve, s katerimi želi prosilec organu na različne načine škodovati, npr. z žalitvami, z vlaganjem velikega števila zahtev in z zahtevami za dostop do velikega obsega informacij ipd. Tovrstna ravnanja prosilca, ki organ prekomerno ovirajo pri delu, so v nasprotju z namenom, za katerega je prosilcu priznana pravica dostopa do informacij javnega značaja. Zato vsaka zahteva, ki je očitno šikanozna, že v osnovi pomeni tudi očitno zlorabo pravice, ki jo je treba presojati tako, kot izhaja to iz sodne prakse.«.